Sam sem že poslušal razna predavanja prof. Bohanca. Menim, da je res v bodočnost obrnjen strokovnjak s področja žlahtnenja kmetijskih rastlin. Pa vendar me pri njemu moti, da tako kot zaslepljeni eko agronomi vidijo vsako stvar samo črno belo. GSO so prinesli veliko pozitivnih učinkov (izključitev alergenega gena iz papaje, pa z vitaminom A obogaten riž, ...). Vsekakor pa je potrebna velika previdnost pri rastlinah, ki so spremenjene tako, da so "odporne" na žuželke. V tekstu je imenovan jajčevec. Poznamo še GS koruzo, ki je #odporna" na koruznega hrošča. Ključno vprašanje je: Ali so te rastline STRUPENE za te škodljivce ali so za njih neužitne, morda smrdljive,... Žal tu tudi EFSA, ki odobrava uporabo GSO ni natančna in uporablja izraz ODPORNE, ki pa po mojem mišljenju ni točen, saj kolikor je meni znano koruza ki je odporna na koruznega hrošča vsebuje nekatere snovi, ki se v kmetijstvu uporabljajo kot insekticidi. Problem pri tem je, da insekticid, ki je nanešen s škroplenjem ima določeno karenco in razpade. Ti strupi, ki jih pa rastlina sama proizvaja pa običajno trajno (ali vsaj daljši čas) ostanejo v rastlini.
Ne smemo pa pozabiti, da boj EU proti GSO v hrani in krmi pomeni tudi zaščito everskega kmetijstva pred cenejšo proizvodnjo predvsem v J in S Ameriki