Slovenski energetski projekt v Šaleški dolini, v »resno elektrarno«, kot pravi mag. Valenčič, je že zelo blizu definiciji »nasedle investicije«, ob dvigu emisijskih in proizvodnih stroškov pa bomo deležni dodatnih administrativnih popravkov, korektur, in vse večjih plačil za... predčasno zaprtje.

Kakšno neznosno natolcevanje brez vsakih argumentov je ta prispevek, pa to ravno zdaj, ko sta nas je v prejšnjem tednu reševali predvsem naši TEŠ-6 in NEK pred tem, da nismo zmrzovali. Mag. Valenčič je v svojem intervjuju res mogoče kje tudi pretiraval. Ampak očitno še vedno premalo, ker nekaterim pregretim glavam, ki ustvarjajo takšne prispevke, kot je gornji, prav nič ne pomaga. Zato bom jaz še enkrat povedal tisto, malo bolj enostavno, kar je sicer že mag. Valenčič in je mogoče kje pretiraval.
Pri preskrbi z električno energijo je tako, zelo enostavno, da mora ta vedno biti, ker je za sodobno življenje nepogrešljiva, brez nje smo kaj hitro v kameni dobi. Elektrika mora biti tudi takrat, ko ima »hudič mlade«. Hudič pa ima mlade med drugim tudi takrat, ko je dlje časa zelo mrzlo, brez sonca in vetra, minimalno vode v rekah s pretočnimi elektrarnami (kot je primer v SI) in ko se ob tem še kaj nepredvidenega zgodi, npr. izpad kakšne velike termo proizvodnje na premog ali atome (v SI sta to bloka TEŠ-6 in NE Krško). Prejšnji teden hudič pri nas še ni imel vseh mladih, ker je razen že odpisanega bloka TEŠ-4 vse obratovalo, pa smo npr. v četrtek preko dneva za potrebe SI odjemalcev komercialno uvažali skoraj 50% potrebne električne energije. Od domače proizvodnje sta glavnino prispela bloka TEŠ-6 in NEK, nekaj malega tudi DEM, ker hidrologija še ni bila najslabša (hudič še ni imel vseh mladih). Iz sonca smo na oblačni in mrzli dan 1.marca 2018 dobili tudi preko dneva manj kot 10 MW moči, od tistih cca. 300 MW inštaliranih s subvencijami (samo med 13h do 14.30 so vse SE v SI na ta dan dale tam do 13 MW moči).