Javni sektor = nova aristokracija nasproti plebejcem iz realnega
sektorja, ki jih za svoje privilegije, večne službe brez vsakršne
odgovornosti, regrese, dodatke, bolniške odsotnosti po želji, po
dva meseca dopusta, molzejo skozi nerazumno visoke davke. Seveda so
pomembni, saj brez njih država ni funkcionalna ampak kar je preveč
je preveč. Ne zgolj gospodarstvo, na trgu globalne konkurenčnosti
tudi javne uprave posameznih držav tekmujejo med seboj in tudi
javne uprave se morajo obnašati razumno in času primerno. Ampak ne
pri nas kjer še vedno bijemo razredni boj (sindikati) in ustvarjamo
sovražnike iz tistih, ki so odgovorno prevzeli vlogo kot
kapitalisti, kar je pri nas še vedno slišati skrajno slabšalno, ne
zgolj zase pač pa za vse, ki jim nudijo delo. In plače le teh bi
bile višje, če država ne bi vsak mesec še dodatno "oglobila" dela.
In pri javnem in realnem sektorju je velika razlika. Pri javnem
sektorju gre iz levega v desni žep, pri realnem pa iz desnega v
javni žep.in tudi s tem ne bi bilo verjetno nič narobe, če bi bila
usluga javnega sektorja od zdravstva dalje vrhunska. Ampak vsi vemo
kakšna je. Slaba! Opravičilo vsem izjemam, povprečje je žal tako.