Zanimivo! Presežek prihodkov nad odhodki (prejemkov nad izdatki) je v teoriji označen kot dobiček.
Ko govorimo o posamezniku je to varčevanje. Varčevanje je pozitivna vrednota povsod na svetu. »Slovenec varčuje, pa četudi si mora trgati od ust« piše Jure. (Te vrednote ne priznavajo keynesjanci, ki jih varčevanje moti, ker le to zaustavlja gospodarsko rast. Zato pokličejo na pomoč državo, ki se mora zadolževati in razsipno trošiti, da zagotavlja gospodarsko rast.) Kje lahko hraniš privarčevano vrednost (kapital)? Lahko jih daš v žimnico, bolje je v sef, lahko jih pustiš na banki kot vpogledno vlogo ali ji vežeš za dalj čaša, kupiš zlato, diamante ali nepremičnino, kupiš obveznice ali delnice. Vse to skladno z osebnimi preferencami likvidnosti, varnosti in donosnosti. Nihče na tem svetu (tudi Jure ne) nima pravice ocenjevati smiselnosti posameznikovih naložb. (Izjema so politiki, keynesjanci in birokrati. Oni pač vedo, kaj je najbolje za ljudi. Njihovo znanje in odgovornost do ljudi, jim nalagata, da to tudi uvedejo v praksi.).
Ko govorimo o gospodarstvu, pa je to profit. Profit je sad pohlepa in izkoriščanja. Profit pripisujemo kapitalu, ki je sovražnik delavcev. Kapital in profit pa sta vzrok nepravične delitve in neenakosti. Zato je potrebno kapital in profit obdavčiti in to eksemplarično. O tem piše Piketty – Kapital v 21. stoletju, doživeli smo celo njegov prevod v slovenščino. Na tem jahajo sindikati. Vsi vemo, da je gospodarstvo podkapitalizirano, očitno je prebivalstvo prekapitalizirano. Neto profitna marža prebivalstva je po trditvi avtorja članka 12 %, profitna marža gospodarstva pa je precej nižja. Ne na glas govort o enakopravnosti dela in kapitala in kdo koga izkorišča.