[eliot]
> [vickibedi]
> Res pa je tudi, da posel ostane v SLO in cena je ponavadi nižja, kot če bi spustili tujce zraven.

Samo v prvi fazi. Tako smo kupili sistem ISAR za 700 tisoč, namesto da bi plačali 1,5 mio za tujega ... Sistem so potem razvijali po korakih in nikoli ni dobro deloval, v končni varianti je država plačala 10 mio namesto 1,5 mio in nikoli ni imela dograjenega sistema. To so zdaj vrgli v koš za smeti in od istega domačega dobavitelja naročili nov sistem ... Smo že 15 mio investirali v slabo opremo.

Ja, samo to ni vezano na to ali je dobavitelj domač ali tujec. Isto se lahko zgodi s tujim dobaviteljem, ob tem lahko zapraviš še miljone samo za licence. Če se spomniš, prenove davčnega sistema pred leti, kar je lep primer takšnega kiksa.

Z druge strani pa kupujemo programsko opremo najboljših in najdražjih korporacij npr. Microsoft in Oracle, nihče pa noče uporabljati povsem zastonj rešitev ki so na voljo. Tam je "kakovost" tako zelo pomembna, da noben "open-source" izdelek ni dovolj dober, četudi ga uporablja npr. ameriška vojska.

Potem vidiš, da gre tukaj izključno za provizije:
- največ se dobi od domačega dobavitelja
- od multinacionalke je malo težje, zato so 2. liga
- od open-source ne dobiš nič, zato je neustrezna rešitev.

Konkretno za sistem, ki ga tukaj kupuje država imamo odprtokodni sistem Alfresco, ki odlično deluje in ima certifikate ameriške vojske. Lahko bi naročali zgolj storitve domačih programerjev, namesto nakupa licenc. Ampak ni nobenega zanimanja, ker ni provizij.

Provizije pri nakupu licenc so za domače distributerje relativno nizke, tipično 5 do največ 10 %, največkrat pa pod 5% ali še manj. Domači dobavitelji računajo predvsem na storitve in dolgoletno vzdrževanje. Če so pogodbe in pogoji napisani šlampasto, se lahko res neupravičeno dobro obogatijo...

p.s. Tudi open source ni čarobna palica:
www.techrepublic.com...o-windows/

prehod na open source (ali nazaj) je tudi neke vrste "politična" odločitev, ima pa vsaka svoje pluse in minuse.