[1011Arist]
> [FIN-311684]
> > [1011Arist]
> > > [FIN-311684]
> > > > [sopranos]
> > > > Konec leta 2016 je bilo dolga 31,68 milijard EUR. Če torej iz članka izračunamo, da smo najeli za 5,3 milijarde EUR dolgov, da pa bomo poplačali 1,4 milijarde EUR dolgov, potem bo znašal dolg konec leta 2017 cca. 35,50 milijard EUR.
> > > >
> > >
> > > 35,5 milijard javnega dolga...Ker javni sektor ne prizna, da je večino tega denarja uničil v javnosektorski kanalizaciji se vprašajmo kako je lahko iz zraka v Sloveniji nastalo za 35,5 milijard javnega dolga?
> >
> > Gospoda, poglejta kaj proizvajata!
> > PRvi naredi neko gostilniško oceno, ki nima nobene veze s stvarnostjo, drugi jo vzame za čisto zlato in sedaj imata skupaj podatek za nadaljnje "fake".
> >
>
> Napisano je, da bo na koncu leta 35,5 milijard javnega dolga, ti se s tem ne strinjaš, tudi jaz ne in bi raje, da smo že prodali Telekom, NLB, Triglav, Petrol, Dars, Slovenske železnice, Abanko, Luko, SDH, Ministrstvo za zunanje zadeve...pa še kaj in zmanjšali javni dolg na cc. 10 milijard pa nismo prodali ničesar od tega in bo dolg 35,5 milijard, ker se s številko ne strinjaš povej kakšna bo višina slovenskega javnega dolga v milijardah na koncu leta 2017?

Takšna kot je v priponki, ker se do konca leta ne bomo več zadolževali.
Šteti dolg Darsa kot javni je pač Eurostat navodilo, kljub temu, da je precej skregano z zdravo pametjo, Dars je podjetje, ki je zadolžen v svojem imenu z državnim poroštvo, da je cena zadolževanja nižja. Dars ima 2,7 milijarde kapitala in 2,6 milijarde dolgov, posluje pozitivno in tveganje, da se nekdo ne bi mogel regresno poplačati v podjetju, ki ima kapital doglove 1:1 je precej majhno.

Podobno je tudi z DUTB, ki ima premoženje in izdane obveznice in bo poravnal obveznice s prodajo premoženja.

Skratka ob normalnem razpletu stvari, se dolgovi teh dveh ne poravnavajo s prihodki proračuna ampak jih poravnavata sama s svojimi prihodki, ki jih ustvarita na trgu. to je pomembna razlika med javnim dolgom in dolgom teh dveh.

Tudi poroštva mehanizmu EU za pomoč (prevsem Grčiji) so nekaj, kar se šteje v dolg pa tudi ni povsem jasno, če se bo s tem sploh kdaj kaj zgodilo.

Skratka država ima obvladan javni dolg, zunanji dolg se zmanjšuje
www.bsi.si/library/i...ekaId=8368

Zato je to vajino govorjenje o 35 milijardah brez smisla.

Kaj pa misliš o tem?...Slovenske obveznosti so 180% BDP!!?? Statistični urad Evropske komisije je na začetku leta 2015 objavil podatke o zadolženosti posamezne države upoštevajoč poleg javnega dolga tudi slabe kredite, obveze javnih podjetjih, ki so pod kontrolo države, državne garancije....Rezultat je popolnoma drugačna slika zadolženosti posameznih držav in se pojavlja potreba za redifinicijo fiskalnih kriterijev iz Maastrichta. Po evrostatovih podatkih iz leta 2013 je javni dolg Slovenije 80% BDP (grafikon 1.), če dodamo še potencialne obveze iz danih garancij, obveze javnih podjetjih in slabih kreditov, Slovenija potrebuje še 18% BDP (grafikon 3.), če prištejemo še obveze javnih podjetjih, ki so klasificirne izven državnih obveznosti (Dars, železnice, Teš 6...), ker poslujejo na trgu, dobimo še dodatno obveznost v višini dobrih 90% BDP ( grafikon 4.) . Iz grafikona 7. je razvidno, da so potencialne obveznosti Slovenije 115% BDP. Zanimiv je grafikon 8., ki je vse obveznosti združil in ugotovil, da so slovenske obveznosti dobrih 180% BDP. Iz podatkov Evrostata je razvidno, da so potencialne obveznosti držav velike, fiskalni riziki so veliki, lahko pa bi jih začele upoštevati tudi bonitetne agencije in zniževati rejtinge posameznih držav. Mogoče je študija malo kontroverzna pa vendar so po navedbi avtorjev podatki Evrostatovi.
Študija hrvaških avtorjev Baje in Primorca »Treba li redefinirati fiskalne kriterije iz Maastrichta?« na:www.ijf.hr/upload/fi...ter/99.pdf