[FIN-454644]
Da bi ti postal enakopraven vinogradniku, bi ti morala drzava senkati en vinograd. Potem, ko bi ga eno leto obdeloval, ko bi preracunal stroske skropiv in sestel ure dela, bi ugotovil, za kaj v resnici gre. Se splaca ali ne splaca? Davcna zakondaja lahko neko dejavnost vzpodbuja ali dusi. Povej, ti ki vse ves in se na vse spoznas: koliko na leto stane obdelovanje vinograda s 1000 trtami, koliko skropivo in koliko delo. Pa koliko vinograd s 30.ooo trtami? Pa recimo, kako prezivi obdelovalec vinograda, ce dozivi dve pozebi zapored. Po koliko bi moralo biti grozdje, da bi se pridelava in prodaja splacala. Po koliko se prodaja vino? Se splaca ali se ne splaca?

V konkretnem primeru me sploh ne zanima koliko so konkretni stroški. Govora je namreč o enakosti pred zakonom, oziroma davki. Sicer pa vsi vinogradniki delajo na vinogradniško primernih lokacijah in imajo približno enake pogoje dela. Če pa le ti niso približno enaki, lokacija pač ni primerna, in če noče propasti, mora pač ljudem ponuditi toliko bolj tržno zanimivo vino, seveda po ustrezni višji tržni ceni. V nasprotne pač.... In sam ne vidim ekonomske podlage podpirati male vinogradnike, lahko se sicer najdejo kakšni hortikulturni razlogi, kot to velja za večino kmetijstva v Sloveniji, ekonomskih pa NE vidim. In posledično naj tudi vsi plačujejo davke po istih stopnjah, ne glede na to ali so majhni ali veliki vinogradniki.
Sicer pa se verjetno strinjaš, seveda če nisi sam prizadet, da ne bi bilo pravilno, če bi majhna, nekonkurenčna firma plačevala davke po nizki stopnji, velika in konkurenčna pa po višji stopnji in si tako umetno dvignila konkurenčnost na svobodnem tru..