[brane]
> [eliot]
> Temeljni problem je v nizki dodani vrednosti našega gospodarstva, ki jo ustvarjajo državni sindikalisti in penzijonisti. Z nizko dodano vrednostjo, ne moremo varčevati za pokojnino, ker komaj pokrivamo stroškov. Naša dodana vrednost na zaposlenega zaostaja za 50.000 evrov letno ... v primerjavi z Nemčijo, Francijo, Avstrijo in drugi uspešnimi državami. Zakaj je tako? Ker državni sindikalisti in penzijonisti preprečuje reforme in tuja vlaganja, je naše gospodarstvo ujeto v poslih z nizko dodano vrednostjo.
>
> Poglejte samo kako smo nagnali IBM v Zagreb.


Ja krasen primer si dal. IBM jev posel je bil tipičen posel z nizko dodano vrednostjo v IT področju, ki ga pretežno opravljajo v Indiji, iskali pa so tudi center za Evropo, kjer je cena delovne sile dovolj nizka.

Dodana vrednost ni odvisna od sindikalistov in penzionistov in reform. Tu sem pred leti pokazal z vrsto primerov, da je dodana vrednost predvsem posledica kapitalsko inteznivne dejavnosti. Npr. zelo avtomatizirana proizvodnja ima zahteva veliko kapitala in malo ljudi in prinaša prihodke tudi za delo, ki ga opravijo roboti.

Poglje primer imamo dve kovačnico eno avtomatizirano in eno, kjer kujejo ročno. OBe izdelata enako količnino izdelkov v letu in ustvarita enake prihodke.
Pri prvem podjetniku dela 10 kovačev, strošek dela je 250.000 € na leto, bruto dobiček podjetja je 100.000 €, torej je dodana vrednost na zaposlenega 35.000 € (250.000 + 100.000)/10

Drugi podjetnik je imel na začetku 1 miljon kapitala in je kupil kovaškega robota ter zaposlil zgolj inženirja in dva kovača, strošek dela 100.000 €, amortizacija robota 143.000 €
bruto dobiček 107.000 €. V tem primeru je dodana vrednost 69.000 € (100.000 + 107.000)/3

Skratka gospodarstvo ima tako dodano vrednost kot je kapitala, ki se nahaja v njem!
Reforme, ki znižujejo socialne pravice in znjižujejo strošek dela NE POVEČUJEJO DODANE VREDNOSTI!

Prav tako sem že pred leti pokazal, da obstaja gospodarski nacionalizem, da multinacionalke tovarne z najvišjo dodano vrednostjo gradijo doma (poglej Trumpov America First).

Skratka, če si v glavnem dobavitelj glavnemu proizvajalcu avtomobilov, lahko kar sanjaš, da boš imel najvišjo dodano vrednost, kot najrazvitejše države. To lahko le malo spremeniš s tujimi vlaganji, ker vsak najprej poskrbi zase.

Resnični preskok lahko naredi le tvoja lastna pamet npr.: Ekipa 2 Talkking Tom, Cosylab delno tudi Pipistrel, kjer v strukturi prihodkov ostajajo tudi končni dobički, ki so prilepljeni na blagovno znamko.

Seveda nimaš prav...
Vsaka večja tuja naložba, ki morda v prvi fazi prinese res samo večje število delovnih mest z nižjo dodano vrednostjo, prinese za seboj druge močne pozitivne učinke (mrežo strank, dobaviteljev, podizvajalcev, boljšo infrastrukturo...), nekako kot se razvije ekosistem v morju, ko se potopi ladja, ki je na začetku samo kup starega železja.

Pozabi na Outfit-e, Pipistrele ipd., to so sicer lepe zgodbe o uspehu, a v SLO BDP-ju ne prispevajo kaj dodti. Resnična zgodba o uspehu je npr. Hella Saturnus (1.500 zaposlenih, 375 mio prihodkov) in takšnih zgodb bi bilo lahko bistveno več, če se le ne bi tako zelo otepali tujega kapitala...