Z brokerjem je tako kot z naložbo. Vseskozi je potrebno delat "Due dilligence". Pravljica, da te bodo zaščitili drugi, je samo fikcija.

Pa da ne bo pomote, še več DD (Due dilligenca) kot izbor brokerja zahteva DD ETF-a in njegovega providerja. ETF industrija počasi postaja orožje množičnega uničenja. Ko bo naslednjič streslo finančno industrijo in investicijske banke ne bo prav nič zabavno opazovati delničarje zaswopanih, posojenih in naleveregiranih ETF-ov, ko se bodo praskali po glavi kaj se je zgodilo. Ja ampak ETF-ji so tak fajn. Noben pa se ne vpraša kaj imajo v portfeljih in zakaj so "kao" poceni :). In kako jim uspe "u nulo" trekat cel kup indeksov, ki imajo noter nekaj sto ali nekaj 1000 delnic :).

Da skrajšam zgodbo, recimo Lyxorjev ETF na MSCI Europe (MEU), v katerega so junaki vložili 1,5 mrd eur ima med drugim ob polletju 2016 noter 13% japonskih delnic? Problem? Ne, s swapi se da vse našraufat. S swapi drek (japonski smallcapi) rata zlato (evropski bluechipi). Vse je stvar zaupanja. Vse kar se vlagatelj rabi vprašat je, kaj bi se zgodilo, če recimo v 2008 AIG ne bi bil "to big to fail". Ali bi kot vlagatelj v MEU ob finančni kataklizmi postal delničar malih japonskih podjetij (takrat je bil delež japonskih delnic cca 30+%) namesto evropskih? Brez skrbi, tudi lastniki japonskih smallcapov ne bi bili. Tudi te so posojene naprej, za nek fee, za koleteralo pa dobis "bog ve šta", mogoče ABS-e ali pa ameriška študentska posojila, ali pa trojni A grejdan Subprime :), (to pa je večkrat težko ugotoviti, ostalo je s par kliki vse dosegljivo). In voila, z vsem tem in še mnogo drugega ETF providerji našraufajo poceni produkt za mase. Kaj je notri pa ne sprašuj. Zapri oči pa gas. Saj so rekli, da je cesta ravna, brez ovinkov.

Kdor ne verjame naj si vzame par ur in malo preklika letna poročila.