Zaradi točnosti pa moraš zamenjati uporabljena priimka Jamnik in Čufer z Dragonja.
Dragonja je bil kot gospodarski minister v ozadju odločitve o sodni prisilni poravnavi, Cufer je bil proti, Bratuškova je potegnila z Dragonjo in so šla 3 leta "po gobe". In čas je pri takšnih prestrukturiranjih najbolj pomembna stvar. Sicer pa sam najbolje veš in je res škoda, da takrat, ko je bilo treba dati gas, gasa ni dalo in se Markota ni dalo imenovati dol v upravo. Ampak... slovenske banke, vlada, ... in tudi Finance npr. So vsakega domačega kandidata "rastrgale" še preden si rekel britva. Še bolj ko danes, pa je tudi danes še precej tako.

Hvala za komentar in informacijo. Zalo zanimivo in za v arhiv. Moj vir (ki je imel po navadi prav) mi je okoli tega povedal nekoliko drugačno zgodbo. In sicer, da naj bi se za prisilko (ki je bila , da se razumemo, bedarija brez primere) odločil v tistih nočnih sestankih Čufer, ki naj bi o tem prepričal Dragonjo. Čufer naj bi tudi pri vsem tem imel glavno vlogo, glavni motiv pa naj bi mu bilo dodatnih 20 milijonov, ki naj bi jih izstisnil od dobaviteljev. Tistih dobaviteljev, ki so leta držali štango CIMOSU in mu sploh omogočili, da je preživel. Kasneje, kot so tudi pisale Finance, pa je DUTB ugotovil, da so dobavitelji že tako izčrpani, da teh 20 milijonov nima več komu vzet. Zakaj smo potem že delali prisilko in z njo dokonca razdražili že tako živčne kupce, da o bankah ne govorim?