V bistvu bi morala biti večina člankov v katerikoli resni slovenski reviji ali časopisu takšna, kot je zgornji, vendar z naslednjima kritičnima pripombama:

- Takšni in podobni članki bi se morali pisati in objavljati (na najvidnejših mestih!) redno in izredno, kadar razmere še posebej silijo k temu, skozi dolgo obdobje, oziroma trajno in ves čas! To je edini, ponavljam edini pogoj, ki navzven potrjuje in jamči za integriteto tako avtorja, posameznega pisca, kot tudi celotnega medija, v katerem avtor objavlja, če že gre za avtorja, ki ni neodvisen (v smislu, da piše za račun krovnega medija).

- Vsak ali vsaj kritičen obseg takšnih recimo krovnih medijev v državi bi optimalno moral imeti vsaj dva, tri ali še bolje več tako prodornih in tako sposobnih preiskovalnih piscev (ne nujno novinarjev po stroki, ker to niti najmanj ni pogoj! bistvo je v razgledanosti, dolgoročnih izkušnjah, seveda tudi izobrazbi in nenazadnje v omikanosti nasploh), da bi njihovo kar najbolj, če že ne popolnoma transparentno delo(-vanje) oziroma ustvarjanje imelo že v posameznih besedilih, vsaj v tistih s potrjeno, istovetno, resnično in že v najmanjši meri (tako v etičnem kot tudi v drugih "oprijemljivejših" smislih) obremenilno vsebino, imelo moč zrušitve (...) katerekoli fizične osebe v javni, državni ali povezanih službah, storitvah, uradih, družbah itd., pa tudi v zasebnih družbah, ki karkoli sodelujejo s prej omenjenimi.