[republican]
> Toda motivacijski guru T. Harv Eker je v intervjuju za Moje finance pojasnil, zakaj naj bi vsak dal pet odstotkov od svojih dohodkov v dobrodelne namene. Vse dobro se povrne, pravi. Ko sem to omenila kolegicam, so zavile z očmi. Pet odstotkov?!? Kako, če jih še sama nimam, je bevsknila ena od njih. To je 50 evrov pri povprečni plači tisoč evrov neto. Eker ima odgovor: »Če mislite, da v tem trenutku nimate dovolj denarja za donacije, vam zagotavljam, da nikoli ne bi bilo dovolj za donacije, tudi če bi imeli večji dohodek. To je posledica slabih navad.«

Slovence pri služenju denarja ovira njihov odnos do denarja (ki so jim ga večinoma privzgojili starši, oziroma okolica). Večina Slovencev je prepričana, da je denar pokvarjen, tisti ki ga imajo veliko pa še bolj... S takšnim odnosom do denarja in bogatih je skoraj nemogoče obogatet.

Btw, v nasprotju z mnenjem večine Slovencev škrtost (do sebe in do drugih) ni recept za bogastvo.

Slovenci imamo dokaj dober odnos do osebnega denarja, podobno kot ostali (katoliški, protestantski severni) narodi po svetu, tukaj nismo neka velika izjema. Edini problem je ker so Slovence komunisti desetletja vzgajali v družbeni lastnini. Zdaj Slovencelj loči zasebno in družbeno premoženje, prvo je tisto, kar šparaš zase in za vnuke, drugo pa trošiš, če se da, kot prasica z mehom, dokler gre.