[republican]
> [pobalin]
> Jaz bi njihove plače določal, če bi imel npr. dva ponudnika banan, od katerih bi bil eden za malenkost dražji, ker bi skrbel za spodobno plačilo plantažnih delavcev.

Saj jih imaš. V Ljubljani lahko recimo kupiš cenejše banane v Mercator centru na Celovški, ali pa dražje fairtrade in bio banane v sosednjem Kalčku. Ugani kdo od njiju proda več banan?

Sele zdaj sem prebral clanek in celo debato (najprej sem opazil zgolj en komentar in nekaj dodal).

Ta cel clanek in velika vecina komentarjev je navaden bullshit. Pri splosnem produktu kot so banane imamo globalno konkurenco. Pri trgovskih verigah imamo tudi konkurenco.

Komur ni vsec Mercator, lahko gre v Tus. Spar. Lidl. Hofer. Leclerc. Celo v Kalcek!!!

Na pobalinovem linku je obrazlozeno, da tudi mednarodno trgovino fura pet velikanov, in potem se kup drobizkov. Ce Mercator ne mara Rastoderja, lahko gre do koga drugega. Imamo tudi cel kontinent drzav proizvajalk, z maso majhnih in tudi velikanskih proizvajalcev.

Nic nimam proti kumbayaa iniciativam, ki pogruntajo, da bodo pa one zdaj dale delavcu v kostariki 10 centov vec na uro, in na koncu placale banano 20 centov vec. Kar dajte.

Samo mene pustite pri miru, ko grem po tisto banano, ki ima na polici najboljso kombinacijo med kakovostjo in ceno.

PROBLEM kumbayaa iniciativ so zakoni velikih stevil. Ko megatrader najame samo zase deset ladij za celo leto, dobi cisto druge stroske prevoza, kot pa Kumbayaa iniciativa, ki bi prepeljala dva kontejnerja na teden.

Ko Hoffer stisne megatraderja pri ceni in pogojih dostave, ker bo kupil nekaj ton vsak dan, dobi poleg nizke cene tudi izredno nizke stroske operacij - ena tajnica, ena pogodba, en podpis, en pravnik - za nekaj ton dnevno - kot pa kadar se Kalcek pogaja, a naj mu na izbrano lokacijo v ponedeljek dostavijo dve skatli banan, ali samo eno, ker so mu se od sobote ostale.

Zato Kumbayaa banane na koncu stanejo precej vec, nesorazmerno vec kot pa je urna postavka delavca na plantazi. In tako mora biti. Kumbayaa kupci lahko mirno spite tudi ob zavedanju, da prav noben udelezenec v verigi ni bil tako zelo izkoriscen. Delal je sicer prav tako, ampak ker je operiral z manjsimi stevilkami, je kapitalist od njega imel manj haska. Viva la revolucion!

Ker je cela EU nekoliko Kumbayaa, obenem pa so razni mrhovinarji ugotovili, da se lahko pripnejo na tuj denar pod krinko Kumbayaa dusebriznistva, je v EU vecina stvari drazjih kot v USA, ceprav so place nizje.

-------------

"Povsem nepovezano": tudi v juzni ameriki iimajo trg dela, in tudi tam veljajo zakoni konkurence. Milijarda prebivalcev pac ne more delati na plantazah Kumbayaa banan. Delajo v tovarnah s proizvodnjo, v pridobivanju raznih surovin, v javnm sektorju, v raznih storitvah... tole bananjerstvo je poceni pranje mozga. Resnicna sprememba bi bila, ce bi Evropski potrosnik zahteval eticno nafto, eticen aluminij, eticno pridobljeno zelezovo rudo, eticne BMW-je, Eticne Michelin gume, Eticni tobak v cigaretih, eticen Rum, Eticen cuba-libre, Eticen trsni sladkor (hm, saj to pa morda imamo), eticen cement...

Na koncu bomo tako eticni, da bomo mi delali grozdje na plantazah, juznoamericani bodo kupovali nase vino in se sprasevali "huh, a sem dovolj placal za to flaso Ritoznojcana, ali tam nek Slovenec po imenu Safet Rahmani mora delati za cloveka nevredne dohodke???

Dekadencnost zahodnih gospodinj, ki imajo meaningless sluzbo in prevec casa, resnicno dosega vrhunce. Ta pogrosni "eticni" marketing je simptom razkroja, ki smo mu prica ob teh nenaravnih vrednotah.