Že kot dijak sem v šolski nalogi leta 1975 zapisal: »Na višji stopnji razvoja je človeštvo, bolj prefinjen je način izkoriščanja človeka po človeku«.
Po Đilasu je to teorija Novega razreda (ali celo dveh Novih razredov), bolj klasično je to Boljševizem oziroma neke vrste pozitivna diskriminacija (ustvarjanje privilegijev za svoje ljudi, kot je zapisal Đilas) in neukrepanje državnih funkcionarjev in uradnikov (zaradi dvojnih meril op. a.) proti tistim sodržavljanom, ki masovno lažejo in masovno kradejo (kradejo ljudsko premoženje, kot je prav tako zapisal Đilas).
Legitimnost temu pa "kao" dajemo volivci v še vedno kvazi demokraciji političnih strank.
Zato bi bila rešitev tega problema le "prava" demokracija. Tudi v okviru sedanjega volilnega sistema bi morali državljani voliti za odločevalce le tiste kandidate, ki lahko dokažejo:
-da nimajo dosjeja sodelavcev ali virov SDV (UDBE) in do sedaj niso bili člani ZKS ali druge ideološke politične stranke,
-da so vztrajni, prizadevni in pogumni,
-da v zasebnem življenju nimajo očitnih podjetniških, gospodarskih ali drugih klientelističnih navez in privilegijev,
-da so ponosni na našo domovino in jim resnično ni vseeno, kaj se dogaja v naši družbi,
-da so pripravljeni javno zapriseči (pri vsem, kar jim nekaj pomeni in v kar verjamejo - ne proforma kot prisegajo ministri), da so za boljšo prihodnost družbe, kateri pripadajo tudi otroci in vnuki, po vseh svojih močeh in sposobnostih prispevati svoj delež.
Le tako presejani predstavniki ljudstva bi po mojem mnenju lahko predstavljali povezovalno in državotvorno, programsko in razumsko sredinsko politično skupino, ki bi Slovenijo usmerila k švicarskemu HARMONIZMU.