[eliot]
Sama razsežnost medijske vojne proti Baričiču jasno kaže, da ni politično nastavljen. Ko politika nastavi so mediji tiho, v njegovem primeru pa so šli vsi v napad od levih do desnih.

Nastavil ga je svet UKCL, ki je nesporno političen, saj večino članov imenuje vlada (6), enega čisto apolitični in transparentno strokovni ZZZS, enega MOL, trije pa so iz vrst zaposlenih (ključa kandidatur in izvolitev ne poznam).
www.kclj.si/index.ph...avoda_ukcl

Mimogrede, preberi naloge sveta in malo poglej, koliko novinarskih vprašanj o uspešnosti izpolnjevanja teh nalog sveta je bilo postavljeno članu sveta Andreju Baričiču in kako je odgovarjal nanja.

Baričič je resen manager z obsežnimi izkušnjami doma in v tujini. Ima odlične rezultate tudi v boju proti birokraciji in korupciji. Obseg medijskega linča je prav osupljiv, tega še nismo videli, kar potrjuje njegovo tezo, da je napaden, ker ni "njihov".

Ker se mi je zagnusil kraval in premetavanje blata ob njegovem imenovanju, sem poskusil na internetu najti njegov CV, v katerem bi našel njegove reference, poslovne dosežke, karkoli, kar bi mi dalo osnovo za civilizirano potrpljenje in zaupanje, ki je v takšnih primerih in v civiliziranih okoljih običajna norma. Žal ga nisem našel niti na strani UKC in tudi ne drugače. Mogoče z guglom nisva kopala dovolj globoko.

Po mojem mnenju je nekaj hudo gnilega, če v tako pregreti klimi razsute države nikomur ne kapne, da je treba take odlične kadre, resne managerje z obsežnimi izkušnjami doma in v tujini, ki imajo odlične rezultate tudi v boju proti birokraciji in korupciji ob imenovanju na najvišje položaje v javni sferi tako tudi predstaviti javnosti. Kdor ne dela tako, implicitno kaže na ribarjenje v kalnem.

Nezaupljivost do delovanja deželnih kadrovskih mlinov mi utrjuje tudi najbrž čisto nepomembna trivialnost, da so imeli v Delu širši javnosti povsem neznanega Andreja Baričiča že nekaj let na "backburnerju". Približno vsako drugo leto so mu dali eminenten prostor v Sobotni prilogi, vsakič za intervju, ki ga je vsakič opravila Milena Zupanič. Urednik psevdo-elitne Sobotne priloge, ki je menda doktoriral iz omrežij v Deželi, verjetno ve zakaj.

V teh intervjujih nisem našel nobene omembe njegovih hudih referenc in tudi nič o tem, da je zadnjih 24 let živel v tujini in je petkraten podjetnik - do današnjega intervjuja, ki je namenjen pranju lika (o delu spet praktično nič) Andreja Baričiča, novega v.d. UKCL. Zanimivo, da Zupaničeva intervju začne z reciklažo cenenega spina Alenka z vlaka na kolo za zdravo telo in čisto okolje: "Se tudi kot v. d. generalnega direktorja UKC vozite v službo s kolesom?"

1.10.2011:

Ekonomist Andrej Baričič, direktor Gea Collegea, član nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke in sveta Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, pronicljivo, natančno in kritično analizira naše skupne težave.
www.delo.si/zgodbe/s...odaja.html

4.1.2013:

Kot član prejšnjega nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke (NLB) in član sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana pozna od znotraj različne dele naše družbe, kot članu mednarodne skupine za pregled zdaj že razvpite kabulske banke pa se mu je odprl tudi vpogled v mednarodni bančni kriminal.
www.delo.si/zgodbe/s...cilje.html

5.9.2015:

Mediji me vsak dan napadajo in mi očitajo stvari, ki so popolnoma zakonite, zagotovljene z ustavo, na katere je vsak človek ponosen, na primer to, da je otrok sprejet na eno najboljših fakultet na svetu. To, da se v očitke vključuje otroke, je skregano z vsako pametjo. Pričakoval sem, da imajo mediji lastno presojo. Očitno gre za kvazimedije, skozi katere zainteresirane skupine ustvarjajo gonjo.
www.delo.si/sobotna/...telja.html

Prav ima, da gre za kvazimedije. Če ne bi bili takšni, bi že zdavnaj odprli vprašanje, kdo je Andrej Baričič, ki je postal član NS NLB v prvih in najbolj burnih kriznih letih, za poleg pa še član sveta UKCLJ? Potem bi vedeli, da že od leta 1991 živi v tujini, kaj dela in kako uspešen je pri tem. Potem bi vedeli, kaj ga je takrat kvalificiralo za visoka nadzorna položaja v Deželi in kaj ga zdaj za šefa UKCL. Kvazi mediji pa samo trosijo puhlice o tem, kdo je komu sosed in s kom se je vozil v dvigalu, kar slišijo ob kavi ali dobijo postreženo od zainteresiranih skupin iz Žerdinovih doktorskih shem.

Ubogi otroci pa bi imeli nekaj lažje življenje, če bi lahko rekli, da je njihov oče premožen, ker je npr. s svojim vodenjem/svetovanjem raznim firmam/vladam pomagal prihraniti/pridobiti X milijonov, kar lahko vsakdo preveri v javno objavljenih referencah ipd.

Škoda bi bila, če bi vsi padli na finte zagovornikov korupcijskega uničevanja zdravstva, ki obvladajo naše medije. Po dolgih letih prvič imamo primer managerja, ki ni vpet v te strukture. Škoda bi bilo ga onemogočiti samo zato, ker ni državnoupravni birokrat.

Škoda je zlasti, da se državnoupravne birokrate gleda cinično ali jih blati kar počez, saj so sposobni in strokovni in državi lojalni državni uradniki steber sodobne in učinkovite države. Ker samo sposoben uradnik lahko parira in pomaga sposobnim ljudem v gospodarstvu in drugih sferah.

Seveda so takšni uradniki najbolj v napoto politikantom in odzadnim klientelističnim klikam, kar pospešuje negativno kadrovsko selekcijo, ki vedno hitreje slabi pravno in uradniško urejenost države. Šibka država je pa z državljani vred lahek plen za vsakogar - leve in desne, domače in tuje barabe. In v šibki razbiti državi je prostor za kvazimedije in kvazipolitiko in čisti agitprop.