Sprava bo, ko se bo žrtev spravila s krvnikom in nič drugače. Ko mu bo prostovoljno oprostila.

Pri nas pa so krvniki milostno dovolili kako omembo gnusnega dogajanja pospremljenega s čimveč relativiziranja, češ taki so bili časi, naravno pravo, pa pustimo te malenkosti in glejmo v prihodnost. Kako se to sklada s silno moralno veličino komunističnih upornikov, z višjo pravico, ki so jo izvrševali, z naprednejšim novim družbenim redom, o čemer nam z zanosom pridigajo vse po 1945?

Spomnite se, kako so režimski mediji nedavno promovirali knjigo enega tujca o primitivnih razmerah in pobijanjih takoj po vojni po celi Evropi in s tem relativizirali tukajšnje povojno početje. Ga "postavljali v kontekst". Hkrati so namerno pozabili, da so cele divizije vojakov podprte s celim državnim aparatom po vojni pobijale ujetnike in civiliste samo v prostorih vzhodne socialistične Evrope.

Komunisti so bili vedno spački človeštva, gnusobe in pokveke.