Spomnimo, Marko Golob in Franci Križanič sta bila idejna očeta 47,5-milijonske dokapitalizacije NKBM z državnim denarjem Pošte in energetskih podjetij.

Naj spomnim, kaj bi moralo biti vodilnim peresom poslovnega časnika kristalno jasno tudi sredi noči ob mlaju. Denar PS in energetskih podjetij ni državni denar ampak je denar teh podjetij. Če je podjetje v državni lasti, to ne pomeni, da je njihov denarni tok ali likvidnostna rezerva ali kreditna zmožnost direktno v državni lasti oziroma na voljo trenutnim muham predstavnikov lastnika. Uprava, ki v nasprotju z interesi podjetja podleže uničujočim apetitom lastnika, bi morala takoj dobiti nogo. Enako tudi uprava, ki se namesto z odličnim upravljanjem podjetja v korist lastnikov in drugih deležnikov ukvarja predvsem s pripravami za bolj ali manj potuhnjen prevzem tega podjetja.

Problem tega omejenega brloga je, da najbrž nihče ne bi zaposlil čisto spodobnega direktorja, ki si je deželnim golobčkom ob takšnih zahtevah drznil pokazati varufakiča, da bi branil interes podjetja in živel naprej s čisto vestjo. Ne pozabimo, ljudje s čisto vestjo so skrajno nadležna in skoraj neuporabna bitja: ne rabijo spovedi, težko jih izsiljuješ in ne gredo se umazanih iger.