Nekaj je jasno: za ustrezno višino kapitala so v gospodarskih družbah in bankah odgovorni delničarji. Tudi v primeru, ko je lastnik država, ni prav nič drugače. Podrejenci enostavno so ob del ali celoten vložek samo v primeru stečaja. In država je imela v letu 2013 dve opcije: ali pošlje banke v stečaj in prisili podrejence, da participirajo na izgubi ali pa banke, katerih lastnik je, dokapitalizira in nadaljuje njihovo poslovanje. Zdaj govoriti, da če ne bi, bi pa bilo tako ali tako, je brez veze. Banke niso šle v stečaj, to je jasno in država se je tako odločila menda v dobro davkoplačevalcev, saj so tako izgubili manj, kot če bi banke šle v stečaj.
Glede višine potrebne dokapitalizacije: je bila dokapitalizacija res ravno pravšnja, bi bilo dovolj manj ali pa so bile dokapitalizacije prenizke? Dejstvo je, da so imele po objavljenih podatkih vse banke na dan 30.9. 2013 pred izvedbo stresnih testov pozitiven kapital. So bile te bilance lažne, ničvredne? So tako podatki v prospektih za izdajo obveznic prav tako lažni? So cenilci Roland Berger, Oliver Vyman res takšne svetinje, da se v njihove cenitve ne sme dvomiti?
BS je odločbo o izbrisu za Banko Celje objavila šele 2 meseca po izbrisu, kar verjetno ne kaže na željo BS po transparentnosti? Verjetno se tudi vsi strinjamo, da BS nosi objektivno odgovornost za sesutje bančnega sistema in izgube podrejencev, na vprašanja o njihovi vlogi pa bo odgovarjal Jazbec, kdo pa drug.
In še obresti: obresti na obveznici NLB 26 in BC10 so bili 6,25% in 5,0%, kar nikakor ni 2 do 3x obrestna mera na depozite z enako ročnostjo, se pa dobro sliši.
Ali je del sedanjih imetnikov kupoval obveznice globoko pod nominalno vrednostjo. Je, saj to se vidi iz borznih podatkov, torej imajo nekdanji lastniki obveznic - prodajalci realizirano izgubo, sedanji lastniki pa še nedokončnorealizirano izgubo. Ali je to pomembno? Ne, dejstvo je, da so banke dobile celoten nominalen znesek obveznice, ki so ga dolžne tudi vrniti.