Zanimivo branje, ki odpira še druge perspektive.
Me je pa Vodopivec razočaral, ker zgodbe ne izpelje do konca. Zakaj je v resnici šlo? Vsem je jasno, da smo morali banke sanirati ali poslati v stečaj. Ker so bile to državne banke, vsaj dve tudi sistemske, je bila druga opcija nemogoča. Seveda bi banke lahko sanirali z mnogo cenejšim evropskim denarjem, ki pa je bil pogojevan s "trojko", ki pa ni bila več prvotna trojka. Toda to bi pomenilo, da bi se v naše "notranje" zadeve, beri zadeve tovarišijske klike, začeli vtikati evropski preiskovalci in to ne le v ocenjevanje bank. Zahtevali bi skrčenje javnega sektorja, obrzadnje zapravljanja v našem šolstvu, ne nazadnje bi zahtevali prodajo naše srebrnine, ki je največje napajališče te tovarišije. In prav zato je šlo, da se to prepreči za vsako ceno. Tile, prebrisani ali ne, so le kolateralna škoda manevra, ki je zagotovil, da se v resnici ne bo nič spremenilo. In se seveda tudi ni in se tudi ne bo! Poraženci smo davkoplačevalci, ki bomo, ne le mi, tudi naši vnuki, plačevali mnogo previsoke obresti na kredite, ki smo si jih izposodili, da smo obranili "tekovine revolucije". Premierka Alenka Bratušek je to prostodušno povedala kar v Državnem zboru pred kamerami.
To je vsa zgodba, ki se bo končala šele takrat, ko bo v resnici zmanjkalo denarja.