"Menim, da je bilo v Sloveniji veliko podjetij s pozitivnim denarnim tokom izpuščenih v stečaj. Mnoge bi se lahko ohranilo, predvsem tista podjetja, ki so imela trg. To bi se tudi za banke boljše izšlo," je v uvodu zaslišanja pred preiskovalno komisijo v Državnem zboru (DZ) dejal nekdanji član uprave NLB in nato Banke Celje Alojz Jamnik.

To je neskončno sprenevedanje. Naj navede nekaj konkretnih primerov.

Pri nas se tudi podjetje, ki je ultraprezadolženo in ima negativen denarni tok, zlahka več let izmika stečaju in se ga ves ta čas izčrpava, ko pa čisto zares ne gre več, vodstvo prijavi prisilno poravnavo in ga izčrpava naprej, do absolutne ničle. Tudi predhodni postopek prisilne poravnave zavlačujejo s pritožbami, pa pritožbami na pritožbe, pa najavami fantomskih dokapitalizatorjev iz eksotičnih krajev, pa lažmi češ da je z vsemi drugimi bankami razen vlagateljice ugovora že "ustno dogovorjen" reprogram in moratorij ipd.

Bom mogoče kako naslednjo kolumno posvetil tematiki, kako so prisilne poravnave zadnje mesece še hiperultraorto bolj zlorabljane kot prej, ko so bile že itak vseskozi orto zlorabljane. Saj nekaj o tem sproti pišejo tudi novinarji Financ, vsa pohvala, ampak bo smiselno še bolj sistematično in s številkami. Pa o tem, komu bi morali zato upniki izstaviti račun za dodatne izgube, ki jih bodo iz tega naslova utrpeli.

Ampak moram priznati, da sem malo izgubil voljo; leto in pol sem junakom na čelu z ministrom SP risal in pisal, da sem jih lani spomladi s številkami dokončno prepričal, da so v prisilnih poravnavah uzakonili poplačevanje v obrokih in ne kao vse ob datumu konca poravnave, kar se v več kot 90% odstotkih primerov ne uresniči in je potem izplen upnikov blizu absolutne ničle. Potem je pa minister SP že čez tri mesece za pisanje čisto nepotrebne nove novele ZFPPIPP iz pozabe spet potegnil ultrastrokovnjakinjo NP, ki je (i) izrecno zahtevala, da mene ne sme biti v radiju 1 km od razpravljalcev o *njeni* noveli in (ii) nato potrebovala nekaj dni in eno laž, češ da "to zahteva Bruselj" (to pač pri nas očitno vedno deluje), da so, poleg vgradnje kopice novih pasti, to obročno poplačevanje - skupaj s pragom poplačila - spet izbrisali iz zakona.

In zdaj lahko Hotel Cubo ponudi 8% v 5 letih, pa NFD Holding je identificiran kot malo podjetje (pri 55 milijonih evrov sredstev in večinskem lastništvu verige hotelov Metropol!) in sme zato v poenostavljeno prisilno poravnavo, kjer kakopak ponudi 10% poplačilo, svetuje pa mu v pripravi gradiv kar SJ, najboljši frend NP in njen soavtor spremembe definicije male družbe za potrebe poenostavljene prisilne poravnave.