Ne vem če je ravno zaplankanost glavna odločitev za samopreskrbo. Težava pri trgu je dostikrat zaupanje in pa zmožnost izpolnitve posla z drge strani.

Če si kdaj zidal hišo, potem približno veš kdaj imam v mislih. Tam te obrtniki vedno nategnejo. Pred leti so morda imeli izgovor, da je to zaradi tega, ker mali podjetniki nimajo pravih referenc. Potem smo šele videli, kako se v gradbeništvu propada "big time", čeprav prej ni nihče slišal opozoril.

Podobno je s hrano. Fino. Lahko pustimo, da 90% soje pridelajo v USA, pa da Ukrajina pridela večino pšenice. Samo kaj to pomeni čez 5, 10 let. Kaj pomeni, če pride do motenj v oskrbovalni verigi. Če se pojavijo t.i. tail risks. Pride do katastrofalne poplave v Ukrajini in uniči 20% pridelka, kar lahko poveča cene pšenice po celem svetu za nekajkrat.

Sistemi ne smejo biti preveč optimizirani, ker mi ne vemo dovolj zakaj imajo toliko redundance. Enkrat so v štosu rekli, da če bi hoteli vse optimizirati, potem bi moral vsak od nas zavreči eno ledvico 80% pljuč in 90% možganov. To da ti nosiš naokrog 100% svojih možganov, uporabljaš jih pa samo 10% je znak zaplankanosti.

Ali pa? Ali pa se je spet nekdo zmotil, tako kot še skoraj vedno dosedaj in nečesa ni videl, ko je računal izkoriščenost ali pa morda ceno hrane.

Moja ocena je, da je hrana dandanašnji podcenjena in trendi od leta 2000 naprej že kažejo na to, da se te stvari spreminjajo.

www.indexmundi.com/c...months=180

V 10 letih se je precej hrane oz. pridelkov podražilo za 300%.

Pa še tole:
globaleconomicanalys...olete.html

Naraščajoče cene hrane in pritisk na plače, bo še več ljudi spravil na vrtičke. In hvala bogu imamo v Sloveniji to možnost. Drugje imajo recimo samo food stamps.