"V tej luči so izpostavili omejeno dostopnost do različnih virov financiranja, tudi povratnih in nepovratnih evropskih sredstev, birokratske postopke, povezane z dostopnostjo do virov financiranja, omejeno kritično maso visokotehnološkega kadra, omejene možnosti zaposlovanja visokokvalificiranega kadra za nedoločen čas ter nevarnost odliva znanja zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih mest v Sloveniji."

Se strinjam. Večinoma delodajalci iskalcem zaposlitve ponujajo preprosta dela, kjer gre za avtomatizem, seveda za določen čas. Kader "na ulici" pa ni vedno s srednješolsko izobrazbo. Vse več je iskalcev s končano fakulteto ali pa ima celo znanstveni naziv, delodajalec pa pričakuje, da bo takšen kader delal za 500 EUR za določen čas enega meseca z možnostjo podaljševanja več let. Seveda bodo usposobljeni kadri pri tridesetih ali štiridesetih letih z bogatimi izkušnjami bežali za boljšimi ponudbami. Po drugi strani pa delodajalci z zgroženostjo zanikajo obstoj dokazil o pridobljenih izkušnjah in končanem formalnem izobraževanju. Da je delovna sila lahko le njim po meri kaže tudi odnos do novozaposlenih, saj od njih pričakujejo, da opravijo vse delo, privilegirani delavci pa si lahko privoščijo napake, izogibanje delu, šikaniranje, teroriziranje... Tudi novosti v prenekatero podjetje težko pridejo, saj so ravno novozaposleni prinašalci drugačnih in inventivnih pristopov, ki so plod opravljanja različnih del in jih kombinirajo. Torej je tako oplemenitenje znanj v podjetju nemogoče, saj imajo besedo le tisti zaposleni za daljše časovno obdobje-privilegirani. Tako podjetje caplja za razvojem, vodstvo pa se izgovarja, da nima dostopa do finančnih sredstev, na notranje rezerve pa pozablja in jih raje deli privilegiranim in vodstvu, vlaganj pa tako ni. Iz takšne prakse izhaja, da so krivci za nastalo situacijo zunanji in pa "lenuhi" z enomesečnimi pogodbami. Takšno izkrivljanje in manipuliranje privede do počasnega umiranja podjetja.