Odgovor je jasen, v kapitalizmu ima glavno besedo veliki kapital. Drugače povedano državo si podredi za doseganje ciljev, ki so v kapitalizmu zopet popolnoma jasni. V tem trenutku je pri nas in povsod v tako imenovanem razvitem zahodnem svetu problem, da kupec ali potrošnik nima kupne moči, da bi kupoval proizvode ali storitve, ki so bili predhodno deležni temeljite "racionalizacije" in zniževanja stroškov. Na drugi strani enačbe zniževanja stroškov je namreč kupec, ki je izgubil službo. Nekaj časa je zadeva delovala z izdatnim zadolževanjem prebivalstva, da je lahko kupoval, in podjetij, da so lahko investirala. Sedaj je jasno, da denarja ne morejo vrniti ne prebivalci ne podjetja in temu rečemo finačna kriza. Slediti bi morala izguba "investitorjev", venadar se to ne dogaja, ampak jih rešuje država. Pravilno ste uganili, kdo participira v tej funkciji države pri reševanju investitorjev. Vprašanje je, kakšen smisel ima nujna nenehna "rast" podjetij, ki so sposobna proizvesti vedno več z manj delovne sile. Po kakšni ceni lahko proizvod kupi nekdo brez prihodkov?