Primerjati razmerje med zaposlenimi v javnem sektorju in prebivalstvom je za dve po prebivalstvu tako različni državi, kot sta Nemčija in Slovenija, precej brez smisla, saj je logično, da imajo majhne države sorazmerno večji JS.

Pa tudi na splošno primerjava JS le s številom prebivalcev ni smiselna, dosti bolje bi bilo primerjati vrste in ravni storitev, ki jih JS nudi v različnih državah. Tu pa žal primerjave hitro postanejo težavne, saj se področja in storitve JS med državami precej razlikujejo. Prav zato tudi ni nobenega splošno priznanega in upoštevanega merila za merjenje učinkovitosti JS. Še najboljša je primerjava JS z gospodarstvom v državah, kjer oboji izvajajo enake storitve, kar pa odpade pri, na primer, policiji, vojski, carini ipd.

Mislim, da bo morala Slovenija slej ko prej sprejeti odločitev o tem, da se ne gre izvajanja javnih storitev na enak način, kot velike države in radikalno spremeniti logiko svojega javnega aparata. To bi pomenilo najmanj dvoje:
1. da se bistveno zmanjša obseg in raven storitev, ki jih država in občine nudijo prebivalstvu in
2. da se izvajanje vseh storitev, ki bodo še ostale, če je le mogoče (in obstaja interes), privatizira.

Ampak za to bi morali sprejeti bistveno drugačen družbeni dogovor, kar pa je pri trenutni mentalni sliki Slovencev skorajda nemogoče. Pri tej mentalni sliki mislim tako na mišljenje povprečnega slovenskega volivca, ki se je žal v preteklih 65 letih navadil, da za vsako malenkost kliče na pomoč državo, kot povprečnega slovenskega strankarskega veljaka, ki meni, da njegovo moč določata le število (javnih) delavcev, ki jim poveljuje in količina denarja, ki ga lahko zapravi.