patricem je napisal(a):

OK, to je tudi stvar defincije. Kazanju in miganju se namreč reče tudi govorica telesa. Še vedno gre za neke vrste jezik (angleško: body language). Ta jezik pa ni nastal samo zaradi izmenjave paličic, pač pa tudi zaradi komuniciranja v skupini, od opozarjanja na nevarnost naprej (recimo, prenos informacij, know howa, itd.). Brez jezika kot komunikacijskega protokola bi namreč bila tudi izmenjava paličic onemogočena.

najprej je bilo potrebno zadovoljit primarne potrebe po hrani, vodi, zraku, spanju itd. potem pa sele potrebe po druzenju in ljubezni. (Maslowa teorija piramide potreb, ki ji nihce ne oporeka :P ) sploh ne dvomim v to, da se je komunikacija razvila ravno zaradi materialnih dobrin.

nazaj k temi.. ena tuja fraza ne more ogrozat slovenskega jezika, kot nekateri trdite tukaj. No vsaj jaz ne bom nehala uporabljat slovenscine, ce kdaj kak clanek ali knjigo v tujem jeziku preberem. dosti slabse je, ce je kaksna slovenska beseda narobe napisana, pa se nihce sploh ne zaveda da je narobe napisana. takrat se pa lahko upraviceno bojimo da bomo pozabli govorit slovensko :))

1205Mervi je napisal(a):

najprej je bilo potrebno zadovoljit primarne potrebe po hrani, vodi, zraku, spanju itd. potem pa sele potrebe po druzenju in ljubezni. (Maslowa teorija piramide potreb, ki ji nihce ne oporeka :P ) sploh ne dvomim v to, da se je komunikacija razvila ravno zaradi materialnih dobrin.

nazaj k temi.. ena tuja fraza ne more ogrozat slovenskega jezika, kot nekateri trdite tukaj. No vsaj jaz ne bom nehala uporabljat slovenscine, ce kdaj kak clanek ali knjigo v tujem jeziku preberem. dosti slabse je, ce je kaksna slovenska beseda narobe napisana, pa se nihce sploh ne zaveda da je narobe napisana. takrat se pa lahko upraviceno bojimo da bomo pozabli govorit slovensko :))

Kadar gledam ptiče, se mi zdi, da se je prvotna komunikacija razvila zaradi seksa in ne materialnih dobrin (bolj šala)...
Jaz oporekam tej trditvi. Poleg materialnih dobrin so bile tukaj tudi nematerialne prednosti, kot naprimer obramba. Seveda gre v obeh primerih za povečanje možnosti za preživetje, kar je lahko temeljni razlog. Ampak enačiti povečanje možnosti preživetja genoma z materialnimi dobrinami je nepravilno, ker se potem izgubi važen del drugih prednosti povezovanja (seveda tudi komuniciranja, kajti brez povezovanja bi bilo komuniciranje brez smisla).

Glede tuje fraze pa: Ena fraza morda ne. Če pa to postane splošno sprejemljiv vzorec, potem pa pridemo do izrazov kot so sellnu, pa buynu, itd. In prav je, da znamo ceniti jezik, ki ga znamo najbolje. S tem cenimo tudi sebe. S tem lahko vzpodbudimo tudi Angleže, da se bodo z veseljem naučili slovenščine - iz čistega užitka znati jezik (zakaj pa ne, konec koncev, ali ni najbolje Shakespeare prebirati v izvirniku).