Ja, in veš, prav zares obstajajo tipično evropske in tipično indijske kretnje. Na primer, prikimavanje in odkimavanje za da in ne. V indiji je to (moram reči, da sem imel s tem kar nekaj problemov) pa je namesto tega eno čudno zmigovanje glave, ki ga nikakor nisem razumel (in sem bil ob manj razločnih yes in no kar malo zmeden).
Sodobna družba, vključno z ekonomijo, bi se le stežka razvila brez kompleksnega jezika. Konec koncev, celo pri volkovih najdeš zelo kompleksne oblike sporazumevanja (govorice). Človeška vrsta je bila uspešna v veliki meri tudi zaradi dobre komunikacije med posamezniki, ki so si uspeli predajati znanje o različnih zadevah (tudi o ekonomiji).
Seveda lahko rečeš, da je evolucijsko gledano jezik bolj ekonomsko učinkovit. Vendar pa, s tem ne boš zajel vseh prednosti jezika, pač pa le del njih.
Glede ohranjanja jezika in medijev: Kot veš, so mediji nekje eden od ključnih elementov kulture. Če le-ti zanemarjajo jezik, bo le ta izginil. Zato lahko rečemo le, da če si želimo ohranjevati slovenščino, potem je treba paziti nanjo.
Sicer pa, da ne bo debata spet samo destruktivna: Predlagam financam, da naredijo natečaj za najboljši prevod naslova spornega članka v slovenščino. Recimo: "Po moje ali nikakor"

seveda, vsekakor obstajajo na razlicnih koncih sveta tudi pri neverbalni komunikaciji razlicnosti. in seveda je pomen tega za vprasanje, ali je uporaba anglescine grozno skodljiva za obstoj slovenscine, nic.

bom ponovil tisto zjutraj napisano v anglescini, morda niso vsi razumeli:

slovenscina je prezivela ze vse sorte brez tega, da bi se na njo pazilo s prepovedjo uporabe drugih jezikov. ce kdo torej pravi, da slovenscina potrebuje taksno zascito, ker da sicer ne bo prezivela - je ravno ta tisti, ki ne spostuje slovenskega jezika in mu daje nezaupnico.

osebno objavljam razne tekste od 1996. no, cisto formalno od 1985 :) kolikor mi je znano, lektorji z mano nimajo kaj dosti dela. moji glavni podrocji sta racunalnistvo in nalozbe. obe sta taksni, da prek dneva verjetno preberem vec v anglescini kot v slovenscini. z zeno se pogovarjam pogosto anglesko, z bratom tudi. zakaj - ker vsi ocenjujemo, da je (za nas ocitno) bolj prakticna in se lazje hitro izrazimo. hkrati pa bi zelo tezko rekel, da zaradi anglescine kaj tezje ali slabse uporabljam/o slovenscino. tako da ... iz cisto konkretnih izkusenj je moj vtis, da so te predstave o tem, kako da uporaba A nujno izpodrine B, dalec pretirane in samo se en primer v sloveniji po moje zelo razsirjenega crno-belega pojmovanja.

da se kdo v sloveniji pocuti ogrozen, ker je ves svet danes na enem velikem prepihu, mi je cisto clovesko razumljivo. to me ne osrecuje in nisem vesel, da je slabe volje. vendar pa - ce potem iz tega nastanejo ideje a la "komur pa pase anglescina, naj gre v anglijo"  - to je pa ze druga zadeva. to pa ni vec skrb za ohranitev A, temvec agresivno nastopanje proti B. to je taksna pamet, iz katere se potem sicer po hvalabogu dolgih procesih rodijo ideje a la juden raus in to mi pac ne disi. zato zelo upam, da obstaja dovolj ljudi, ki imajo sicer radi slovenscino, vendar ne na taksen nacin.

seveda to, da je v parlamentu lahko bil sprejet zakon, kakrsen je, namiguje na to, da je dejansko vecinski izraz "skrbi za slovenscino" agresivnost do vsega drugega. po moje je to zalostno. zalostno je tudi to, da lahko preberem na bliznjem zidu napis "v sloveniji naj zivijo samo slovenci" in "tu zivimo cistokrvni drzavljani slovenije" (to ni sala) (zal). ce je pogoj za to, da take blodnje izginejo, to, da izgine slovenscina, potem kar tezko cakam, da izgine.

patricem je napisal(a):
Ja, in veš, prav zares obstajajo tipično evropske in tipično indijske kretnje. Na primer, prikimavanje in odkimavanje za da in ne. V indiji je to (moram reči, da sem imel s tem kar nekaj problemov) pa je namesto tega eno čudno zmigovanje glave, ki ga nikakor nisem razumel (in sem bil ob manj razločnih yes in no kar malo zmeden).
Sodobna družba, vključno z ekonomijo, bi se le stežka razvila brez kompleksnega jezika. Konec koncev, celo pri volkovih najdeš zelo kompleksne oblike sporazumevanja (govorice). Človeška vrsta je bila uspešna v veliki meri tudi zaradi dobre komunikacije med posamezniki, ki so si uspeli predajati znanje o različnih zadevah (tudi o ekonomiji).
Seveda lahko rečeš, da je evolucijsko gledano jezik bolj ekonomsko učinkovit. Vendar pa, s tem ne boš zajel vseh prednosti jezika, pač pa le del njih.
Glede ohranjanja jezika in medijev: Kot veš, so mediji nekje eden od ključnih elementov kulture. Če le-ti zanemarjajo jezik, bo le ta izginil. Zato lahko rečemo le, da če si želimo ohranjevati slovenščino, potem je treba paziti nanjo.
Sicer pa, da ne bo debata spet samo destruktivna: Predlagam financam, da naredijo natečaj za najboljši prevod naslova spornega članka v slovenščino. Recimo: "Po moje ali nikakor"

 
Jezik ni, nikoli ni bil in nikoli ne bo neka fiksna nespremenljiva kategorija. Je neprenehna evolucija (in včasih revolucija). In zato je kakršnokoli polemiziranje v smislu 'ohranimo jezik, pazimo nanj' brezpredmetno zabijanje časa in metanje peska v oči. A je morda to čemur pravimo ''slovenščina zgodnjega 21. stoletja'' enako recimo temu kar imenujemo ''slovenščina poznega 17. stoletja''? In prav zato je vsakršno zatiranje, zaviranje, predvsem pa KAZNOVANJE delo butalcev. A se ljudje na ozemlju današnje Slovenije morda sporazumevajo enako kot ljudje na tem ozemlju pred dvema tisočletjema? A še vedno hodimo naokrog oblečeni v živalske kože in s sulicami lovimo divje zveri? A še vedno po svetu hodijo dinozavri (no, verjetno bi še marsikje našel kakega 'dinozavra';)) Jezik je neprenehno spreminjanje, zlivanje in odraz različnih zunanjih vplivov. In ravno to je lepota jezika.