Izbrani forum: Borza
Izbrana tema: članek Sesutje vrednosti skladov pregnalo le malo vlagateljev
Teme v drugih forumih o teh vsebini: Glavni forum (2)
Strani: 1 2
TadejK je napisal(a):Ne gre za to, samo to kar si napisal, bi bolj veljalo za delnice, čeprav je tudi to kar si napisal nekako zajeto v tem. One grejo precej lažje v maloro, skladi malo težje ker je premoženje razpršeno. Pač gre za to, da so jih koritarji uspeli prepričati, z nekaterimi trhlimi argumenti.
Po mojem ne gre za to, da "so se vlagatelji vdali v usodo", ampak predvsem za pri nas zelo priljubljeno, čeprav z vidika zrelega vlaganja absurdno stališče "medved gor ali dol, recesija gor ali dol, slabi rezultati gor ali dol, dražje od tujine gor ali dol – pod nakupno ceno ne bom prodal nikoli, pa četudi gre na koncu vse v maloro!"
Glavni argument je dolgoročno. Sem slišal one pravljice, dolgoročno delnice rastejo, če imaš dovolj dolgo naloženo je povprečni donos letno tam 7-8%. Tako da potem res sledi to, da ne bo prodal pod nakupno ceno, ampak čakal onih 10 ali koliko let, oni loleki pa bodo ta čas lepo provizijo vlekli, ker loleki nimajo provizije od dobička, ampak od vloženih sredstev. No za mene so vsi ki imajo provizije koritarji. V čem je sploh fora ali upravljajo z več ali manj denarja, kaj dosti bolj razpršene naložbe niso, samo več posameznih delnic kupijo. Se pravi isto dela, stroški nakupa in prodaje malenkost višji, provizije pa krepko višje.
No in potem vprašanje. Zmeraj se splača vložiti v sklad ne glede na "ceno", a si jih še kdaj slišal, da bi rekli kdaj se splača izstopiti ? No saj logično da nikoli, če služijo od denarja ki ga upravljajo :) Najbolje je vlagat postopoma, da še malo zmanjšaš tveganje. Pač res ni to vdanost v usodo, je pač plod lažne propagande.
V bistvu ni razlike med skladi in delnicami glede časa nakupa in prodaje. Samo da je pri skladu še bolj zajebano, ker imajo zamik pri obračunu točk. Tako da lahko kupiš ali prodaš mimogrede po 5% drugačni ceni.
Vedno je bilo tako in nikoli ne bo drugače,človek ima pač tako psihološko strukturo,močan je ko so drugi z njim,,ko trpi,trpi skupaj z njimi in čaka na bolja vremena.
Naačeloma je znan tudi razplet,a faktor časa je spremenljivka brez jasnega odgovora.
bondy je napisal(a):Že, ampak če je res, potem je prav, da se o tem piše. Dokler je šlo vse gor, so članki razlagali, da je gravitacija odpovedala in da je samo nebo meja, upravitelji so pozirali na naslovnicah, nekateri celo s kozarcem penine, skoraj vsi pa z vizionarskim pogledom in samozavestnim nasmeškom, reklame so opevale Mistra 100% in vrhunske strokovnjake, ki bodo poskrbeli, da boste vi lahko opravljali svoje delo, medtem pa bo vaš denar delal za vas.
tile udarni clanki lahko povzrocijo drugim vlagateljem precej skode
Zdaj so, roko na srce, rezultati mnogih skladov slabi, portfelje nekateri prilagajajo leto po tem, ko bi bilo to smiselno, drugi pa sploh ne. Vsi so polni izgovorov, kako nič ne morejo zaradi pravil upravljanja, ampak j*biga, kaj so pa izbrali takšna pravila upravljanja. Pa tudi fleksibilni skladi, ki so jim pravila vse to omogočala, niso ustrezno prilagodili strukture.
Zato bi, če bi jaz pisal te članke, šel še precej dlje in vlagateljem svetoval, naj se oglasijo pri upravitelju s spiskom vprašanj (Zakaj ste kupovali PETG po 1000, če pa je bilo jasno, da je to trikrat dražje od česarkoli primerljivega? Zakaj ste kupovali TLSG po 500? Zakaj ste kupovali ZVTG po 505? Zakaj ste v času, ko so že vsi pisali o krizi finančnega sektorja, kupovali NYSE.WB po 40 USD?) in če bo odgovor, da "naložbenih odločitev ne komentirajo" ali pa dobite vtis, da nimajo pojma, o čem govorite, potem poberite svoj denar še danes ven in pojdite k nekomu, ki takšne odgovore ima!
Če kdo ne ve, kaj bi konkretne upravitelje konkretnega vzajemca vprašal, mu lahko kakšno vprašanje sestavim tudi jaz :)
TadejK je napisal(a):TadejK na ta vprasanja resnicno dvomim da bi dobil odgovor (pameten) pri katerikoli borzno posredniski hisi v Sloveniji. Ups a sem si ze sam odgovoril?
Zato bi, če bi jaz pisal te članke, šel še precej dlje in vlagateljem svetoval, naj se oglasijo pri upravitelju s spiskom vprašanj (Zakaj ste kupovali PETG po 1000, če pa je bilo jasno, da je to trikrat dražje od česarkoli primerljivega? Zakaj ste kupovali TLSG po 500? Zakaj ste kupovali ZVTG po 505? Zakaj ste v času, ko so že vsi pisali o krizi finančnega sektorja, kupovali NYSE.WB po 40 USD?) in če bo odgovor, da "naložbenih odločitev ne komentirajo" ali pa dobite vtis, da nimajo pojma, o čem govorite, potem poberite svoj denar še danes ven in pojdite k nekomu, ki takšne odgovore ima!
Če kdo ne ve, kaj bi konkretne upravitelje konkretnega vzajemca vprašal, mu lahko kakšno vprašanje sestavim tudi jaz :)
bondy je napisal(a):A še v ta topic bosta zdaj vnesla svoj šlogarski dialog o zlatu?
OnlyA: upam da te zlato danes ni prevec pretresel. Ali se ti zdi moznost do 650 realna?
bondy je napisal(a):Po moje tvoj sogovornik nikakor ni tepec. V teh casih je lepo imeti drzavne obveznice.
Tepec na oni strani mi je rekel, naj ne skrbim saj imajo v IFIRju varne in visokodonosne drzavne obveznice....
bondy je napisal(a):infond sicer ze zelo dolgo prav vzorno objavlja nalozbe.
Pred meseci sem klical na infond kaj imajo v porteflju
bondy je napisal(a):Celotna portfelja IFDR in IFIR že več kot dve leti objavljajo, mesečno osvežena, na
Pred meseci sem klical na infond kaj imajo v porteflju
http://www.infond.si...ed-nalozb/< /a>
http://www.infond.si...ed-nalozb/< /a>
crt je napisal(a):
infond sicer ze zelo dolgo prav vzorno objavlja nalozbe.
Bondy le preverja ali že imajo v naložbeni strukturi zlate palice,nafto in Komercijalno....
TadejK je napisal(a):Ja, imam prijatetelja, ki sem mu lani poleti "svetoval", da je prisel cas, da remisli o umiku svojih sredstev iz skladov.
Po mojem ne gre za to, da "so se vlagatelji vdali v usodo", ampak predvsem za pri nas zelo priljubljeno, čeprav z vidika zrelega vlaganja absurdno stališče "medved gor ali dol, recesija gor ali dol, slabi rezultati gor ali dol, dražje od tujine gor ali dol – pod nakupno ceno ne bom prodal nikoli, pa četudi gre na koncu vse v maloro!"
Pa je odsel do upravljalca in se vrnil z idejo, da se sedaj pa res ne prodaja in da mu je upravljalec povedal, da se v VS vlaga dolgorocno.Ko je trg konec lanskega leta ze nekoliko padel, sem ga zopet "v rokavicah" povprsal o nalozbah v skladih. Ker so bili ze padci, in ga je stvar zacela srbeti, je zopet odsel do upravljalca...Ko sva se cez teden dni srecala, sem ga povprasal, kako se je odlocil. Zacel mi je govoriti, da mu je upravlalec odsvetoval umik, saj bo imel izstopno, vstopno provizijo, davek... pa seveda, da se v VS vlaga dolgorocno in da nizje pa ze skoraj ne more iti.
No, ko sem ga pred kaksnim mesecem srecal in potipal "v okavicah", je imel samo se "misel", ki ga je grela. Povedal je, da je kupil VS, saj je dolgorocni vlagatel...
kot kaze, upravljalci VS znajo svoje vernike prepricati, da sredstev ne umaknejo, saj so "dolgorocni vlagatelji", ki na dolgi rok lepo zasluzijo. In pri tem so upravljalci zelo uspesni. Svaka cast. po mojem si ze zato zasluzijo placo. Kvalitewta upravljanja VS je tu drugotnega pomena.
No, moramo pa priznati, da upravljalcem ni tezko prepricati svojih vernikov. Ce pogledamo nazaj, do lanskega leta,si zelo lepo zasluzil, ce si samo dokupoval in nic prodajal. In to pri skoraj vseh SLO delnicah.
TadejK je napisal(a):
Že, ampak če je res, potem je prav, da se o tem piše. Dokler je šlo vse gor, so članki razlagali, da je gravitacija odpovedala in da je samo nebo meja, upravitelji so pozirali na naslovnicah, nekateri celo s kozarcem penine, skoraj vsi pa z vizionarskim pogledom in samozavestnim nasmeškom, reklame so opevale Mistra 100% in vrhunske strokovnjake, ki bodo poskrbeli, da boste vi lahko opravljali svoje delo, medtem pa bo vaš denar delal za vas.
Zdaj so, roko na srce, rezultati mnogih skladov slabi, portfelje nekateri prilagajajo leto po tem, ko bi bilo to smiselno, drugi pa sploh ne. Vsi so polni izgovorov, kako nič ne morejo zaradi pravil upravljanja, ampak j*biga, kaj so pa izbrali takšna pravila upravljanja. Pa tudi fleksibilni skladi, ki so jim pravila vse to omogočala, niso ustrezno prilagodili strukture.
Zato bi, če bi jaz pisal te članke, šel še precej dlje in vlagateljem svetoval, naj se oglasijo pri upravitelju s spiskom vprašanj (Zakaj ste kupovali PETG po 1000, če pa je bilo jasno, da je to trikrat dražje od česarkoli primerljivega? Zakaj ste kupovali TLSG po 500? Zakaj ste kupovali ZVTG po 505? Zakaj ste v času, ko so že vsi pisali o krizi finančnega sektorja, kupovali NYSE.WB po 40 USD?) in če bo odgovor, da "naložbenih odločitev ne komentirajo" ali pa dobite vtis, da nimajo pojma, o čem govorite, potem poberite svoj denar še danes ven in pojdite k nekomu, ki takšne odgovore ima!
Če kdo ne ve, kaj bi konkretne upravitelje konkretnega vzajemca vprašal, mu lahko kakšno vprašanje sestavim tudi jaz :)
Tako je!!
Krt10 je napisal(a):
Ja, imam prijatetelja, ki sem mu lani poleti "svetoval", da je prisel cas, da remisli o umiku svojih sredstev iz skladov.
Pa je odsel do upravljalca in se vrnil z idejo, da se sedaj pa res ne prodaja in da mu je upravljalec povedal, da se v VS vlaga dolgorocno.Ko je trg konec lanskega leta ze nekoliko padel, sem ga zopet "v rokavicah" povprsal o nalozbah v skladih. Ker so bili ze padci, in ga je stvar zacela srbeti, je zopet odsel do upravljalca...Ko sva se cez teden dni srecala, sem ga povprasal, kako se je odlocil. Zacel mi je govoriti, da mu je upravlalec odsvetoval umik, saj bo imel izstopno, vstopno provizijo, davek... pa seveda, da se v VS vlaga dolgorocno in da nizje pa ze skoraj ne more iti.
No, ko sem ga pred kaksnim mesecem srecal in potipal "v okavicah", je imel samo se "misel", ki ga je grela. Povedal je, da je kupil VS, saj je dolgorocni vlagatel...
kot kaze, upravljalci VS znajo svoje vernike prepricati, da sredstev ne umaknejo , saj so "dolgorocni vlagatelji", ki na dolgi rok lepo zasluzijo. In pri tem so upravljalci zelo uspesni. Svaka cast. po mojem si ze zato zasluzijo placo. Kvalitewta upravljanja VS je tu drugotnega pomena.
No, moramo pa priznati, da upravljalcem ni tezko prepricati svojih vernikov. Ce pogledamo nazaj, do lanskega leta,si zelo lepo zasluzil, ce si samo dokupoval in nic prodajal. In to pri skoraj vseh SLO delnicah.
A ti sicer poznaš veliko trgovcev, ki ne bi hvalili svoje robe? In storitvenikov, ki ne bi hvalili svojih storitev?
A ni vendar jasno, da je uspešnost raznih finančnih produktov na slovenskem predvsem domena tržnikov in ne upravljalcev? Uspešnost v tem kontekstu pomeni profitabilnost delovanja družb upravljalk, ne pa zadovoljstvo strank.
A ni jasno razvidno, da gre predvsem za "retail" produkte, kjer družbe ponudnice vlagajo predvsem v marketiranje teh produktov, ne pa v razvoj in kvaliteto upravljanja? Nagrajuje se kvečjemu tržnike, ne pa upravljalcev, kar je glede na potencial kadrov celo prav.
A ni jasno, da se know-how demonstrira le na jumbo plakatih, Tv reklamah, v časopisih, na bannerjih elektronskih medijev, ne pa npr. v izjavah in znanju raznih "svetovalcev", ne v člankih upraviteljev v kaki FT, ne med novinarji, ki so bili upravitelji in ne med upravitelji, ki so bili novinarji?
A ni jasno, da gre pri nas za mrtvo finančno industrijo? Ali so res krivi le glupi komitenti, ki nič ne štekajo in jm je venomer potrebno ponavljati eno in isto? Kaj če "strokovnjaki za vaš denar" ne poznajo drugega kot ene in iste manipulativne zgodbice, ki pa jih komitenti niti ne morejo zložiti v eno logično zgodbo, ker pravljice niso vedno logične.
Kaj če res velja, da si tako dober, kot so dobre tvoje stranke? V Sloveniji po moje to velja do evra natančno. Še nihče namreč ni dobil iz razvitega sveta niti enega evra v upravljanje. Podobno je z domačimi bankami.
mimoidoci je napisal(a):
A ni jasno, da gre pri nas za mrtvo finančno industrijo? Ali so res krivi le glupi komitenti, ki nič ne štekajo in jm je venomer potrebno ponavljati eno in isto? Kaj če "strokovnjaki za vaš denar" ne poznajo drugega kot ene in iste manipulativne zgodbice, ki pa jih komitenti niti ne morejo zložiti v eno logično zgodbo, ker pravljice niso vedno logične.
Kaj če res velja, da si tako dober, kot so dobre tvoje stranke?
gre za tako posebno love-hate simbiozo, nekaj takega kot nebogljeni drzavljan in vsemogocni uradnik.
zelo se strinjam glede tistega zadnjega, nivo ponudbe se naravno prilagaja nivoju povprasevanja in skupaj nekaj trzata tam blizu nule. eden pretezno ne zmore vec, drugi pretezno sicer tudi ne, ampak mu hvalabogu zavoljo prvega tudi ni treba.
kar pa vse skupaj tem okolju deluje predvsem v prid ponudnikom. ker ocitno publiki niti ni neka muka prodat cesarkoli. kar je glede na njeno velikost na prvo zogo skoraj neverjetno (kolikokrat lahko pades na isto finto, madona), ampak nekako vtisi kazejo, da vendarle je teko.
aja, pa ce se komu zdi, da zdaj se pa dogaja pod vplivom razmer neko narascanje samozavedanja in kriticne distance tako do drugih kot do sebe pri kupcih... nc bat, samo pocakat naslednji vzpon, pa bo v momentu tega konec :)
crt je napisal(a):
gre za tako posebno love-hate simbiozo, nekaj takega kot nebogljeni drzavljan in vsemogocni uradnik.
:) Ja, "love-hate simbioza" je zelo ustrezen izraz. Izredno dobro opiše trenutno stanje.
Ko omenjaš pa naslednji borzni vzpon, sem pa že bolj skeptičen. Nekaj A kotacije je v fazi "lastniškega preoblikovanja" ali v pripravi te faze, ki bo imela za posledico tudi slabe dividende, nič razvoja, zaostanek za konkurenco, poslabšanje poslovanja, iskanje novih strategij in sinergij, umik z borze, krize financiranja in dokapitalizacije, default itd. Širitve na tuje trge ne bo kaj dosti, ker ni razvojnih konceptov.
Tujina je pa lahko še dolgo podobna Japonski zadnjih 20 let ali USA zadnjih 10. To pa za nervoznega domačega vlagatelja, ki naj bi mu delnice rastle po 7% na leto ne bo ravno spodbudno. Za DZU-je pa tudi ne. Če se DZU-ji ne bodo kmalu kaj novega spomnili, bodo odšli na smetišče zgodovine, še prej pa v hudo racionalizacijo poslovanja.
globalno me sicer malo srbijo prsti, ker se je psiho dinamika po mojem vtisu ze kar lepo odvila, vendar tudi zelo spostujem moznost, da se cela rec odigra kot once in a generation event, kot tudi sam pravis. (instant-izacija komunikacije je med drugim prinesla to, da se je na psihologijo malo tezje opirat, ker se signal po mnozici siri hitreje in je vec povratne zanke in samonanasanja).
v taki varianti seveda pocrkajo tako slovenska borza kot njeni ljubitelji in lokalni ponudniki.
pa preden se kdo razpizdi, to ne pomeni, da si tega aktivno zelim in se veselim, je pa pot tja (po tej razlicici prihodnosti) ornk jasna in vsekakor pomeni, da je dobro biti pripravljen na taksno varianto. ze samo zato ni brez veze govoriti o njej. upajmo, da po padcu mnogih domorodskih papirjev za 50% ni vec treba ekstra razlagati, da ima smisel upostevati vec razlicic prihodnosti kot samo najbolj krasno.
VEP-i vzajemnih skladov v zadnjih dneh padajo. Kaj naj storim?
ZAKAJ VEČJA NIHANJA, KOT SEM JIH VAJEN? Prva stvar, ki se je moramo zavedati je to, da slovenski vzajemni skladi svoja sredstva ne vlagajo več v veliki meri samo v slovenske vrednostne papirje, kot je bila praksa do leta 2005, ampak so izpostavljeni dogajanju na svetovnih finančnih trgih. Čeprav s tem vlagatelji dosežejo boljšo razpršitev premoženja in hkrati sodelujejo v večji meri globalnih naložbenih priložnosti, pa to lahko prinaša tudi večja nihanja točk posameznih vzajemnih skladov. Gre za nekaj, na kar se bo večina slovenskih investitorjev morala navaditi. JE DOMA TOREJ NAJBOLJE DOMA? Ne nujno. Preteklost ni zanesljiva napoved prihodnosti. Potrebno je poudariti, da slovenski trg, ki je v zadnjih petih letih zabeležil zgolj skromne in kratkotrajne popravke dinamične rasti tečajev, prav tako postaja vse bolj dinamičen, ko se povečuje obseg trgovanja, število in različni profili vlagateljev na njem. Zato tudi tu v prihodnje lahko pričakujemo nekoliko več nihanj. To velja še zlasti po obdobjih izrazito nadpovprečne rasti tečajev in to smo nedvomno doživeli v minulem letu. Zanemarljiva nihanja namreč niso bila popoln odraz dejanskih tveganj povezanih z vlaganjem v delnice. VREDNOST MOJEGA SKLADA JE UPADLA ZA VEČ KOT DESET ODSTOTKOV. JE ČAS, DA POBEGNEM? Nikakor. Finančni trgi in tečaji vrednostnih papirjev se niso in se ne bodo vedno gibali samo enosmerno navzgor. Korekcije in popravki delniških tečajev so nekaj povsem normalnega. V preteklosti smo bile že nemalokrat priča tudi trideset in več odstotnim korekcijam, vendar so se delniški tečaji v veliki večini prej ali slej ponovno opomogli in v naslednjih letih ponovno dosegali pozitivne donose. Verjetnost, da boste kupili na dnu in prodali na vrhu se dolgoročno gledano približa nič. Vsekakor pa je potrebno razmisliti, ali ni mogoče dobro bolje razpršiti premoženje, če imate večino premoženja v skladu, ki beleži nadpovprečna nihanja vrednosti. KAJ SE DOGAJA TOKRAT? Trenutno smo na globalni ravni priča občutnejšemu popravku delniških tečajev. Po našem mnenju gre za popolnoma normalen pojav in ni razlogov za paniko. Tako delniški tečaji kot gospodarstva se gibljejo ciklično, kar pomeni da obdobjem rasti prej ali slej sledjo tudi obdobja stagnacije. Dolgoročni trend cikličnega gibanja se zaradi svoje težnje po doseganju nenehnega napredka in rasti dobička giblje v pozitivno smer. Je pa res, da je pot do tega dolgoročnega pozitivnega premika različna in dostikrat tudi precej razgibana. Tokrat smo priča občutnemu upadu gospodarske aktivnosti v ZDA, ki je še vedno največje svetovno gospodarstvo. Čeprav utegne biti svetovna gospodarska rast na krajši rok nekoliko nižja kot v zadnjih letih, pa to ne pomeni, da lahko zanesljivo pričakujemo srednjeročno stagnacijo tečajev, saj zlasti trgi v razvoju ob vzponu v zadnjih letih postajajo vse manj občutljivi na spremembe v temeljih ameriške ekonomije. Prav tako nas ne sme presenetiti nekoliko bolj dinamičen popravek tečajev na domačem kapitalskem trgu, saj smo bili lani priča zares dinamični rasti, ki so jo podpirali številni pozitivni dejavniki, ki se letos težko ponovijo v enakem obsegu. ZAKAJ POMENI VSAK VEČJI POPRAVEK NALOŽBENO PRILOŽNOST? Investiranje v vzajemne sklade naj bo predvsem dolgoročno, saj s tem zmanjšujemo možnost, da bomo v vzajemnem skladu ravno takrat, ko bodo tečaji padali. S podaljševanjem ročnosti se tako kratko in srednjeročni cikli gibanja vrednostnih papirjev ''izglajujejo'' in povečuje se verjetnost pozitivnega donosa na dolgi rok. Poleg tega pa so vzajemni skladi kot finančni produkt namenjeni investiranju in ne špekuliranju. Investitorji pa se morajo zavedati tudi tega, da vzajemni skladi nisi bančni depoziti in ne prinašajo zagotovljenega donosa v prihodnje. Ko pri vzajemnih skladih govorimo o pričakovanem donosu, vedno omenjamo dolgoročni povprečni pričakovan donos. Povprečni donos pa je sestavljen tako iz obdobij pozitivnih rasti tečajev kot tudi iz negativnih. V preteklih letih smo bili priča predvsem pozitivnim donosom po posameznih letih, zato je povsem normalno in nič nenavadnega, da bo prej ali slej prišlo tudi leto, ko bodo ti donosi nižji ali celo negativni. Kot smo že dejali na ta način nastaja dolgoročni povprečni donos. Vzemimo na primer sklad X: Za ta vzajemni sklad pričakujemo, da bo njegov dolgoročni (pet let in več) povprečni donos nekako okrog 15%. Če je bil donos sklada v preteklem letu 35%, v predpreteklem 25% in bo ob koncu letošnjega leta ''samo'' med -5% in 5%, to še vedno pomeni, da je povprečni donos tega sklada v treh letih krepko nad 20%.V trenutni situaciji smo mnenja, da je bolje denar obdržati v skladu, saj ni nobenih razlogov za dodatno paniko. Poleg tega pa VEP-i na nižjih ravneh pomenijo, da investitorji za isti znesek dobijo več točk posameznega vzajemnega sklada, s čimer se izpolnjuje princip časovne razpršitve s katerim se tudi v obdobju stagnacije tečaje ohrani vplačila v vzajemne sklade, saj ravno v teh obdobjih pridobivamo točke na dolgoročno gledano podpovprečni ravni.Trenutno situacijo na vse svetovnih trgih pozorno spremljamo in smo tu ravno zato, da svoje delo opravljamo na profesionalni način namesto investitorjev. Na trenutne razmere se ustrezno odzivamo in v primeru kakršnihkoli pomembnejši sprememb bomo o tem naše investitorje tudi javno obvestili.
INVESTICIJSKI VEČER Spoštovani!
Če Vas zanima pregled dogajanja na svetovnih kapitalskih trgih, se pridružite borzno posredniški hiši ******** na četrtem Investicijskem večeru v sredo, 17.09.2008 med 19. in 22. uro v Kavarni Grand Hotela Union , Miklošičeva 3, Ljubljana.
Ob kulturnem programu Vam bodo strokovnjaki iz skupine *********** ponudili pregled preteklega tromesečja na svetovnih borzah s poudarkom na dogajanju zadnjega meseca ter analizirali trenutno najbolj vroče teme.
Investicijski večer - ki ga bo otvoril predsednik uprave borzno posredniške hiše, g. B.P. - je idealna priložnost za diskusijo in druženje s strokovnjaki finančne skupine ********.
Zaradi velikega zanimanja in omejenih kapacitet, je potrebna predhodna prijava (do 10.09.2008). ******** ali po telefonu: ********** (vsak delavnik med 8. in 16. uro). Stotim naključno izbranim gostom bomo prijavo potrdili in jim po pošti vrnili vstopnice .
Tudi tokrat bomo Investicijski večer posneli in ga objavili v video središču naše spletni strani.
Veseli bomo Vašega obiska!
S spoštovanjem,
*********************
Borzno posredniška hiša d.d. Ljubljana
OnlyA je napisal(a):Primer piškave prerokbe, kakršne je moč slišati na teh investicijskih večerih:
Evo pa se pa se js prilagam pravkar prejeto povabilo. Js se tega ne bom udelezil ker nimam tam kaj iskati sam bi blo pa zanimivo ce bi se tega udelezil TadejK al pa kateri drugi in jim postavil tistih par vprasanj, ki so bila prej tukaj objavljena. (Ime BP sem zbrisal da ne bo kdo rekel da delam reklamo, ceprav mislim da vsi veste za koga gre)
INVESTICIJSKI VEČER Spoštovani!
Če Vas zanima pregled dogajanja na svetovnih kapitalskih trgih, se pridružite borzno posredniški hiši ******** na četrtem Investicijskem večeru v sredo, 17.09.2008 med 19. in 22. uro v Kavarni Grand Hotela Union , Miklošičeva 3, Ljubljana.
"Kdor je realiziral pozicije na vrhuncu ali pa tam nekje in danes čaka z denarjem, se mu sladko smeji. Kdor pa pozicij ni prodal oziroma je, bom rekel, nenazadnje pametno ostal dolgoročno investitor, pa dandanes lahko beleži celo izgube, katerim pa bo po mojem mnenju oziroma po mnenju vseh poznavalcev kaj kmalu konec ."
(Branko Železnik, tedanji upravitelj MP-Balkan, na 2. investicijskem večeru MP, Grand Hotel Union, 19.12.2007, na posnetku večera je to sekvenca od 10:00 do 10:20)
Na dan, ko je bilo to izrečeno, je znašal VEP MP-Balkan 71 EUR, danes znaša 46 EUR, kar je padec za dobrih 35%.
Iz navedenega citata je razvidno, da so se vsi poznavalci zmotili, iz česar je moč tudi izpeljati, da smo vsi tisti, ki se nismo zmotili, nepoznavalci. Morda ne bi bila odveč celo nova definicija:
poznaválec -lca [uc tudi lc] m (a) 1. kdor vselej meni, da bo izgubam kaj kmalu konec
mimoidoci je napisal(a):Sevedas ne poznam. Zato sem tudi napisal, da si upravljalci "zasluzijo" placo.
A ti sicer poznaš veliko trgovcev, ki ne bi hvalili svoje robe? In storitvenikov, ki ne bi hvalili svojih storitev?
Strani: 1 2