Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

crt sporočil: 27.995
[Bogomir1]
Dobro, saj se glede evolucije v glavnem razumeva. Pri nas zelo uspeva tujerodno drevo, ker ima zaradi odlične ozmoze bistveno boljšo lastnost črpanja vode iz tal kot rastlinje v okolici. Širilo se bo dokler ne naleti na škodljivca ali drugo oviro. Človek njegovo širjenje v mestih omejuje. Morda pa bo nekoč ugotovil, da je za kakšno stvar koristno in ga bo gojil. V vsakem primeru ima ta pojav tendenco k ravnovesju med faktorji spodbude in omejevanja. Proces pa je za človeške razmere dolgoročen.
okej, evo takoj se ena na to temo, ce se greva tujerodne invazivne vrste:

invazivke so tipicno fantasticne za cebele. pa naj bo to "akacija" (robinija), ki se je ze udomacila, mehurnik, oljcica, nakar vse do nedotike, ambrozije, ki ima odlicne kolicine cvetnega prahu in celo kudzu nesramno dobro medi. pa robinija je bila uvozena ravno zato, ker so ljudje ze takoj imeli od tega korist (odlicen les), iz nedotike se pa lahko dela papir in uporabna je v prehrani kot zamenjava za rabarbaro. tudi kudzu je uziten.
Še primer potreb po investiranju: Vrsta rastlin, ki ne uspe načrpati dovolj vlage v svojem okolju odmre. Uspeva pa tujerodna rastlina, ki je navajena sušnih tal in hitro razprede koreninski sistem. Komu je to mar?
to odpira zanimiva vprasanja, o katerih se ljubitelji rastlin v zadnjem casu radi pogovarjamo.

ce so neke nove rastline ocitno neprimerno boljse prilagojene na neke nove pogoje, ali je potem to, da bodo prevladale nad dosedanjimi, nekaj, kar naj obzalujemo - ali raje nekaj, cesar naj bomo veseli, ker imamo s cim iti naprej? in se je pametno nauciti kaj koristnega imeti od teh, ki itak zelijo in zmorejo uspevati, namesto vlaganja energije predvsem v drzanje rocne brez realnega pricakovanja, da bomo bistveno spremenili trend?

evolucijsko ne zmaguje "najboljsi". evolucijsko zmaguje tisti, ki se lahko prilagodi najsirsemu naboru razmer. specializacija in oklepanje nis pa, obratno, vodi v izumrtje.
Zaradi nizke rodnosti evropska in tudi slovensko govoreča populacija odmira. Ali evropsko in slovensko elito bolj skrbi administracija pobiranja davkov in rast BDP ali odmiranje prebivalstva? Ali je pridobivanje kapitala več vredno od ohranjanja obstoja? Kaj od tega je realna potreba prebivalstva?
lahko kar nadaljujeva rastlinsko-zivalsko:

tako kot vsak vladajoci, v bistvu parazitski razred, se tudi evropski ukvarja s tem, kako voziti tako, da bi gostiteljski organizem ostal pri dovolj dobrem zivljenju, da bi lahko parazit se naprej imel se boljsega. kaksen jezik gostitelj govori in katere barve ima kozo in majico, za ta odnos ni bistveno.
Se pa strinjam, da po »polivanju« zraste tam pa tam tudi kaj dobrega in, da je to lahko kupovanje časa. V slabo urejeni družbi pa je to raj za ribarjenje v kalnem.
polivanje z denarjem je vse to:

- raj za ribarjenje v kalnem
- kupovanje casa - dajanje manevrskega prostora drugim druzbenim procesom
- priloznost za razvoj necesa novega (zaradi znizane cene nekaj poskusiti)
- priloznost za razvoj divjih kolicin neumnosti (isti razlog)

... vse to je hkrati. nic od tega ni ali ali. in to pac sprejmemo z vsemi kocinami vred ali pa ne. razen ce tkoaltko nimamo monetarne suverenosti. (ampak tudi potem imamo se vedno fiskalno, dokler ta znese.)

Neposredni odgovori na sporočilo št. 3050022

Strani: 1

Bogomir1 sporočil: 122
[Glavni forum] Tema: Cena denarja ne more rešiti evropskih podjetij
[#3050030] 18.10.24 16:46 · odgovor na: crt (#3050022)
Odgovori   +    1
[]

polivanje z denarjem je vse to:

- raj za ribarjenje v kalnem
- kupovanje casa - dajanje manevrskega prostora drugim druzbenim procesom
- priloznost za razvoj necesa novega (zaradi znizane cene nekaj poskusiti)
- priloznost za razvoj divjih kolicin neumnosti (isti razlog)

... vse to je hkrati. nic od tega ni ali ali. in to pac sprejmemo z vsemi kocinami vred ali pa ne. razen ce tkoaltko nimamo monetarne suverenosti. (ampak tudi potem imamo se vedno fiskalno, dokler ta znese.)
No, jaz menim, da v sedanjih razmerah zmoremo veliko več in lahko koristneje uporabimo kadrovski potencial in kapitalsko energijo, ki jo imamo, - če omejimo bolezenska stanja v naši družbi, četudi sprejmemo zunanja »stanja z vsemi kocinami vred«.

Ne verjamem v brezosebne razredne kvalifikacije. Tudi ideološke klasifikacije me ne prepričujejo več. Povsod vidim ljudi, posameznike, stopnjo njihove integritete, znanje in njihovo odgovornost do lastne družine in družbe v kateri živijo.

Strani: 1