Uf, postavljaš pa izzivne teme.

vendar - kaj je to plevel?

velik problem recimo vrtickarjev je to, da po vsej sili hocemo gojiti rastline, ki ne zmorejo rasti same, in preganjamo tiste, ki to zmorejo in zelijo. tem drugim recemo plevel. veliko je koristnega, celo zdravilnega, vendar nismo navajeni ga kot takega prepoznati, ker smo zapiceni, da mi pa hocemo nekaj drugega. in to, da potem plevel, ki je zrasel sam, rocno zatiramo, vsekakor ne pomeni, da smo s tem izboljsali "evolucijskost" - ravno kontra.

> Inženiring po socialistično se je izkazal za neuspešnega in nekonkurenčnega.
> Poskusi etatističnega urejanja družbe postajajo že groteskni.
> In kaj naj bi bil cilj? Ugotoviti je potrebno realne pomanjkljivosti pri zagotavljanju potreb prebivalstva.

kdo to ugotavlja? ce ugotavljalci niso trzni igralci, potem se je tretja alineja zaletela v prvi dve.

Dobro, saj se glede evolucije v glavnem razumeva. Pri nas zelo uspeva tujerodno drevo, ker ima zaradi odlične ozmoze bistveno boljšo lastnost črpanja vode iz tal kot rastlinje v okolici. Širilo se bo dokler ne naleti na škodljivca ali drugo oviro. Človek njegovo širjenje v mestih omejuje. Morda pa bo nekoč ugotovil, da je za kakšno stvar koristno in ga bo gojil. V vsakem primeru ima ta pojav tendenco k ravnovesju med faktorji spodbude in omejevanja. Proces pa je za človeške razmere dolgoročen.

Podobno je z različnimi oblikami »tiskanja denarja«. Rimljani so začeli dodajati srebro v zlate kovance, moderni finančniki pa so izumili celo plejado novih načinov. Ni najslabše, da strošek tako pridobljenega kapitala na koncu vedno prej ali slej z inflacijo poravnajo državljani. Slabo je to, da vladajoče elite tako pridobljen kapital slabo investirajo. Ne samo, da kapitala dolgoročno ne oplemenitijo (kar je verjetno cilj vsakega investitorja), ne potrošijo ga dovolj za realne potrebe prebivalstva, temveč za svoje bolj ali manj utopične politične vizije. Menim, da je le teh v socialističnem »inženiringu« preveč in so bile doslej preveč izkoriščane predvsem za osebne koristi in pridobivanje moči.

Še primer potreb po investiranju: Vrsta rastlin, ki ne uspe načrpati dovolj vlage v svojem okolju odmre. Uspeva pa tujerodna rastlina, ki je navajena sušnih tal in hitro razprede koreninski sistem. Komu je to mar? Zaradi nizke rodnosti evropska in tudi slovensko govoreča populacija odmira. Ali evropsko in slovensko elito bolj skrbi administracija pobiranja davkov in rast BDP ali odmiranje prebivalstva? Ali je pridobivanje kapitala več vredno od ohranjanja obstoja? Kaj od tega je realna potreba prebivalstva?

Se pa strinjam, da po »polivanju« zraste tam pa tam tudi kaj dobrega in, da je to lahko kupovanje časa. V slabo urejeni družbi pa je to raj za ribarjenje v kalnem.

[Bogomir1]
Uf, postavljaš pa izzivne teme.

> vendar - kaj je to plevel?
>
> velik problem recimo vrtickarjev je to, da po vsej sili hocemo gojiti rastline, ki ne zmorejo rasti same, in preganjamo tiste, ki to zmorejo in zelijo. tem drugim recemo plevel. veliko je koristnega, celo zdravilnega, vendar nismo navajeni ga kot takega prepoznati, ker smo zapiceni, da mi pa hocemo nekaj drugega. in to, da potem plevel, ki je zrasel sam, rocno zatiramo, vsekakor ne pomeni, da smo s tem izboljsali "evolucijskost" - ravno kontra.
>
> > Inženiring po socialistično se je izkazal za neuspešnega in nekonkurenčnega.
> > Poskusi etatističnega urejanja družbe postajajo že groteskni.
> > In kaj naj bi bil cilj? Ugotoviti je potrebno realne pomanjkljivosti pri zagotavljanju potreb prebivalstva.
>
> kdo to ugotavlja? ce ugotavljalci niso trzni igralci, potem se je tretja alineja zaletela v prvi dve.

Dobro, saj se glede evolucije v glavnem razumeva. Pri nas zelo uspeva tujerodno drevo, ker ima zaradi odlične ozmoze bistveno boljšo lastnost črpanja vode iz tal kot rastlinje v okolici. Širilo se bo dokler ne naleti na škodljivca ali drugo oviro. Človek njegovo širjenje v mestih omejuje. Morda pa bo nekoč ugotovil, da je za kakšno stvar koristno in ga bo gojil. V vsakem primeru ima ta pojav tendenco k ravnovesju med faktorji spodbude in omejevanja. Proces pa je za človeške razmere dolgoročen.

Podobno je z različnimi oblikami »tiskanja denarja«. Rimljani so začeli dodajati srebro v zlate kovance, moderni finančniki pa so izumili celo plejado novih načinov. Ni najslabše, da strošek tako pridobljenega kapitala na koncu vedno prej ali slej z inflacijo poravnajo državljani. Slabo je to, da vladajoče elite tako pridobljen kapital slabo investirajo. Ne samo, da kapitala dolgoročno ne oplemenitijo (kar je verjetno cilj vsakega investitorja), ne potrošijo ga dovolj za realne potrebe prebivalstva, temveč za svoje bolj ali manj utopične politične vizije. Menim, da je le teh v socialističnem »inženiringu« preveč in so bile doslej preveč izkoriščane predvsem za osebne koristi in pridobivanje moči.

Še primer potreb po investiranju: Vrsta rastlin, ki ne uspe načrpati dovolj vlage v svojem okolju odmre. Uspeva pa tujerodna rastlina, ki je navajena sušnih tal in hitro razprede koreninski sistem. Komu je to mar? Zaradi nizke rodnosti evropska in tudi slovensko govoreča populacija odmira. Ali evropsko in slovensko elito bolj skrbi administracija pobiranja davkov in rast BDP ali odmiranje prebivalstva? Ali je pridobivanje kapitala več vredno od ohranjanja obstoja? Kaj od tega je realna potreba prebivalstva?

Se pa strinjam, da po »polivanju« zraste tam pa tam tudi kaj dobrega in, da je to lahko kupovanje časa. V slabo urejeni družbi pa je to raj za ribarjenje v kalnem.

... čuj, sicer ne vem, če boš moj komentar prebral, ampak verjetno še sam ne moreš verjet, da si s primerjavo s tujerodnimi rastlinami res malo bolj filozofsko - jaz sem bolj praktično bitje - v boldanem povedal isto, kot sem v svojem prvem stavku tukaj forum.finance.si/?m=...952&single povedal tudi sam ...

P.S.: just couldn't resist again ...

[Bogomir1]
Dobro, saj se glede evolucije v glavnem razumeva. Pri nas zelo uspeva tujerodno drevo, ker ima zaradi odlične ozmoze bistveno boljšo lastnost črpanja vode iz tal kot rastlinje v okolici. Širilo se bo dokler ne naleti na škodljivca ali drugo oviro. Človek njegovo širjenje v mestih omejuje. Morda pa bo nekoč ugotovil, da je za kakšno stvar koristno in ga bo gojil. V vsakem primeru ima ta pojav tendenco k ravnovesju med faktorji spodbude in omejevanja. Proces pa je za človeške razmere dolgoročen.

okej, evo takoj se ena na to temo, ce se greva tujerodne invazivne vrste:

invazivke so tipicno fantasticne za cebele. pa naj bo to "akacija" (robinija), ki se je ze udomacila, mehurnik, oljcica, nakar vse do nedotike, ambrozije, ki ima odlicne kolicine cvetnega prahu in celo kudzu nesramno dobro medi. pa robinija je bila uvozena ravno zato, ker so ljudje ze takoj imeli od tega korist (odlicen les), iz nedotike se pa lahko dela papir in uporabna je v prehrani kot zamenjava za rabarbaro. tudi kudzu je uziten.

Še primer potreb po investiranju: Vrsta rastlin, ki ne uspe načrpati dovolj vlage v svojem okolju odmre. Uspeva pa tujerodna rastlina, ki je navajena sušnih tal in hitro razprede koreninski sistem. Komu je to mar?

to odpira zanimiva vprasanja, o katerih se ljubitelji rastlin v zadnjem casu radi pogovarjamo.

ce so neke nove rastline ocitno neprimerno boljse prilagojene na neke nove pogoje, ali je potem to, da bodo prevladale nad dosedanjimi, nekaj, kar naj obzalujemo - ali raje nekaj, cesar naj bomo veseli, ker imamo s cim iti naprej? in se je pametno nauciti kaj koristnega imeti od teh, ki itak zelijo in zmorejo uspevati, namesto vlaganja energije predvsem v drzanje rocne brez realnega pricakovanja, da bomo bistveno spremenili trend?

evolucijsko ne zmaguje "najboljsi". evolucijsko zmaguje tisti, ki se lahko prilagodi najsirsemu naboru razmer. specializacija in oklepanje nis pa, obratno, vodi v izumrtje.

Zaradi nizke rodnosti evropska in tudi slovensko govoreča populacija odmira. Ali evropsko in slovensko elito bolj skrbi administracija pobiranja davkov in rast BDP ali odmiranje prebivalstva? Ali je pridobivanje kapitala več vredno od ohranjanja obstoja? Kaj od tega je realna potreba prebivalstva?

lahko kar nadaljujeva rastlinsko-zivalsko:

tako kot vsak vladajoci, v bistvu parazitski razred, se tudi evropski ukvarja s tem, kako voziti tako, da bi gostiteljski organizem ostal pri dovolj dobrem zivljenju, da bi lahko parazit se naprej imel se boljsega. kaksen jezik gostitelj govori in katere barve ima kozo in majico, za ta odnos ni bistveno.

Se pa strinjam, da po »polivanju« zraste tam pa tam tudi kaj dobrega in, da je to lahko kupovanje časa. V slabo urejeni družbi pa je to raj za ribarjenje v kalnem.

polivanje z denarjem je vse to:

- raj za ribarjenje v kalnem
- kupovanje casa - dajanje manevrskega prostora drugim druzbenim procesom
- priloznost za razvoj necesa novega (zaradi znizane cene nekaj poskusiti)
- priloznost za razvoj divjih kolicin neumnosti (isti razlog)

... vse to je hkrati. nic od tega ni ali ali. in to pac sprejmemo z vsemi kocinami vred ali pa ne. razen ce tkoaltko nimamo monetarne suverenosti. (ampak tudi potem imamo se vedno fiskalno, dokler ta znese.)