[Bogomir1]
Hmm.., Kaj se zgodi, če gnojiš košček zemlje vsepovprek in potrpežljivo čakaš, da zraste kakšna koristna zel (npr. podobna baziliki)? Ugotovil boš, da najprej zraste plevel. In kaj bodo govorile rastline plevela? »Pognoji nas še bolj, saj vidiš, da drugi ne uspevajo in je naša vizija najboljša!«
Ta princip ni ravno evolucijsko poskušanje. Za evolucijsko poskušanje se mora njiva gnojiti sama.

saj lahko pustis njivo, da se samoupravlja, ne da bi jo ti gnojil. dobil bos prav tako plevel (vendar glej spodaj), ker je ta bolj sposoben zrasti tudi brez eksogene pomoci. je evolucijsko sposobnejsi - manj zahteven, uspeva v sirsem spektru pogojev.

vendar - kaj je to plevel?

velik problem recimo vrtickarjev je to, da po vsej sili hocemo gojiti rastline, ki ne zmorejo rasti same, in preganjamo tiste, ki to zmorejo in zelijo. tem drugim recemo plevel. veliko je koristnega, celo zdravilnega, vendar nismo navajeni ga kot takega prepoznati, ker smo zapiceni, da mi pa hocemo nekaj drugega. in to, da potem plevel, ki je zrasel sam, rocno zatiramo, vsekakor ne pomeni, da smo s tem izboljsali "evolucijskost" - ravno kontra.

Inženiring po socialistično se je izkazal za neuspešnega in nekonkurenčnega.
Poskusi etatističnega urejanja družbe postajajo že groteskni.
In kaj naj bi bil cilj? Ugotoviti je potrebno realne pomanjkljivosti pri zagotavljanju potreb prebivalstva.

kdo to ugotavlja? ce ugotavljalci niso trzni igralci, potem se je tretja alineja zaletela v prvi dve.

Uf, postavljaš pa izzivne teme.

vendar - kaj je to plevel?

velik problem recimo vrtickarjev je to, da po vsej sili hocemo gojiti rastline, ki ne zmorejo rasti same, in preganjamo tiste, ki to zmorejo in zelijo. tem drugim recemo plevel. veliko je koristnega, celo zdravilnega, vendar nismo navajeni ga kot takega prepoznati, ker smo zapiceni, da mi pa hocemo nekaj drugega. in to, da potem plevel, ki je zrasel sam, rocno zatiramo, vsekakor ne pomeni, da smo s tem izboljsali "evolucijskost" - ravno kontra.

> Inženiring po socialistično se je izkazal za neuspešnega in nekonkurenčnega.
> Poskusi etatističnega urejanja družbe postajajo že groteskni.
> In kaj naj bi bil cilj? Ugotoviti je potrebno realne pomanjkljivosti pri zagotavljanju potreb prebivalstva.

kdo to ugotavlja? ce ugotavljalci niso trzni igralci, potem se je tretja alineja zaletela v prvi dve.

Dobro, saj se glede evolucije v glavnem razumeva. Pri nas zelo uspeva tujerodno drevo, ker ima zaradi odlične ozmoze bistveno boljšo lastnost črpanja vode iz tal kot rastlinje v okolici. Širilo se bo dokler ne naleti na škodljivca ali drugo oviro. Človek njegovo širjenje v mestih omejuje. Morda pa bo nekoč ugotovil, da je za kakšno stvar koristno in ga bo gojil. V vsakem primeru ima ta pojav tendenco k ravnovesju med faktorji spodbude in omejevanja. Proces pa je za človeške razmere dolgoročen.

Podobno je z različnimi oblikami »tiskanja denarja«. Rimljani so začeli dodajati srebro v zlate kovance, moderni finančniki pa so izumili celo plejado novih načinov. Ni najslabše, da strošek tako pridobljenega kapitala na koncu vedno prej ali slej z inflacijo poravnajo državljani. Slabo je to, da vladajoče elite tako pridobljen kapital slabo investirajo. Ne samo, da kapitala dolgoročno ne oplemenitijo (kar je verjetno cilj vsakega investitorja), ne potrošijo ga dovolj za realne potrebe prebivalstva, temveč za svoje bolj ali manj utopične politične vizije. Menim, da je le teh v socialističnem »inženiringu« preveč in so bile doslej preveč izkoriščane predvsem za osebne koristi in pridobivanje moči.

Še primer potreb po investiranju: Vrsta rastlin, ki ne uspe načrpati dovolj vlage v svojem okolju odmre. Uspeva pa tujerodna rastlina, ki je navajena sušnih tal in hitro razprede koreninski sistem. Komu je to mar? Zaradi nizke rodnosti evropska in tudi slovensko govoreča populacija odmira. Ali evropsko in slovensko elito bolj skrbi administracija pobiranja davkov in rast BDP ali odmiranje prebivalstva? Ali je pridobivanje kapitala več vredno od ohranjanja obstoja? Kaj od tega je realna potreba prebivalstva?

Se pa strinjam, da po »polivanju« zraste tam pa tam tudi kaj dobrega in, da je to lahko kupovanje časa. V slabo urejeni družbi pa je to raj za ribarjenje v kalnem.