[]
to je sicer legit pogled, jaz bi pa vseeno ponudil se malo drugacno moznost....

S tvojim mnenjem strinjam razen:

poplavljanje z denarjem je kot evolucija ...

Hmm.., Kaj se zgodi, če gnojiš košček zemlje vsepovprek in potrpežljivo čakaš, da zraste kakšna koristna zel (npr. podobna baziliki)? Ugotovil boš, da najprej zraste plevel. In kaj bodo govorile rastline plevela? »Pognoji nas še bolj, saj vidiš, da drugi ne uspevajo in je naša vizija najboljša!« Ta princip ni ravno evolucijsko poskušanje. Za evolucijsko poskušanje se mora njiva gnojiti sama. Odmiranje in porajanje novega morat biti v nekakšnem energetskem ravnotežju. Gnojenje od zunaj ali QE je samo razdeljevanje po merilih nadrejenih elit. Če le te nimajo zdravih idej, kot ugotavljajo tu forumski prispevki, so tudi izdelki nezdravi.

ce tega ne sprejemamo, potem moramo znati povedati, kako pa drugace - kaksen kreacionizem smo pogruntali, da bi se izognili evolucijskemu poskusanju. in res: danes videvamo nekaksno regresijo nazaj k drzavnemu planiranju gospodarstva oziroma k "industrijski politiki", kot se temu bolj mehko rece. kaksne so s tem izkusnje, je pa .... no, stvar okusa.

Inženiring po socialistično se je izkazal za neuspešnega in nekonkurenčnega. Ureditev, kjer prevladuje odločanje na osnovi obsega pridobljenega kapitala, sama po sebi v veliki meri ne rešuje problemov prebivalstva. Če neučinkovito pravosodje in drugi neodvisni organi , ki po službeni dolžnosti ne zaznajo kartelnega dogovarjanja, monopolnega delovanja in skoraj mafijske korupcije, je razmišljanje »kako drugače« praktično brezpredmetno. Poskusi etatističnega urejanja družbe postajajo že groteskni.

»potem moramo znati povedati, kako pa drugače« = Izziv?

Kakovostnih idej in ustvarjalcev imamo Slovenci veliko. To povem iz lastnih izkušenj. To je potencial, ki v glavnem ni izkoriščen. V Sloveniji še nismo oblikovali dovolj spodbudnega okolja.

Jaz osebno zagovarjam kombinacijo polne svobode ustvarjanja in premišljenega inženiringa v za vse enako reguliranim svetu. Ne enega, ne drugega in ne tretjega ne sme biti preveč.

In kaj naj bi bil cilj? Ugotoviti je potrebno realne pomanjkljivosti pri zagotavljanju potreb prebivalstva. To ni enostavno in ne more biti le rezultat neke ankete ali tega, kar je nek novinar ali politik zjutraj čutil na vodi. To mora biti profesionalno delo. Demokracija se bi začela šele takrat, ko bi se odločalo o prioritetah potreb in načinih rešitve pomanjkljivosti ali prilik za izboljšanje. Sedanja tehnologija nam to omogoča.

[Bogomir1]
Hmm.., Kaj se zgodi, če gnojiš košček zemlje vsepovprek in potrpežljivo čakaš, da zraste kakšna koristna zel (npr. podobna baziliki)? Ugotovil boš, da najprej zraste plevel. In kaj bodo govorile rastline plevela? »Pognoji nas še bolj, saj vidiš, da drugi ne uspevajo in je naša vizija najboljša!«
Ta princip ni ravno evolucijsko poskušanje. Za evolucijsko poskušanje se mora njiva gnojiti sama.

saj lahko pustis njivo, da se samoupravlja, ne da bi jo ti gnojil. dobil bos prav tako plevel (vendar glej spodaj), ker je ta bolj sposoben zrasti tudi brez eksogene pomoci. je evolucijsko sposobnejsi - manj zahteven, uspeva v sirsem spektru pogojev.

vendar - kaj je to plevel?

velik problem recimo vrtickarjev je to, da po vsej sili hocemo gojiti rastline, ki ne zmorejo rasti same, in preganjamo tiste, ki to zmorejo in zelijo. tem drugim recemo plevel. veliko je koristnega, celo zdravilnega, vendar nismo navajeni ga kot takega prepoznati, ker smo zapiceni, da mi pa hocemo nekaj drugega. in to, da potem plevel, ki je zrasel sam, rocno zatiramo, vsekakor ne pomeni, da smo s tem izboljsali "evolucijskost" - ravno kontra.

Inženiring po socialistično se je izkazal za neuspešnega in nekonkurenčnega.
Poskusi etatističnega urejanja družbe postajajo že groteskni.
In kaj naj bi bil cilj? Ugotoviti je potrebno realne pomanjkljivosti pri zagotavljanju potreb prebivalstva.

kdo to ugotavlja? ce ugotavljalci niso trzni igralci, potem se je tretja alineja zaletela v prvi dve.