Pod staro kulturo je misljeno bolj to, da smo tradicionalni, da nismo v koraku s časom. Brez dvojine smo jaz in mi in brez dela, ki omogoča otroke in vnuke.
In verjamem, da je ta dvojina za širšo skupnost bolj ovira kot pa gonilo napredka.
Pomeben sem jaz kot posameznik in družba kot celota, midva s partnerjem pa dosti manj, dokler sva skupaj sva, ko se navelicava greva vsak po svoje. Druzba pa poskrbi za vse kar z razhodom nastane, delitve premozenja, skrb za otroke, skrb za naju ipd.