Spoštovani, nisem posploševal temveč sem navedel konkretne podatke in konkretno delovno mesto konkretnega delodajalca s sedežem v Furlaniji. Te izume okrog davkov, prispevkov različnih poimenovanj obdavčitev sem tudi upošteval. Govoril sem o strošku delodajalca (ali bolje konkretnega delovnega mesta) na letni ravni. Za delodajalca, delovno mesto, je popolnoma vseeno komu pripišeš davek ali delodajalcu ali delojemalcu. Delodajalec bo štel celoten strošek, delojemalec pa kar bo neto prejel v žep. Vse drugo je socialistična izmišljija pa ne rečem, da je v Grčiji, Italiji itd ni veliko. In to je cokla razvoja. Za dodano vrednost na zaposlenega na letni ravni okrog 50.000 evrov mora produktivni delavec vsak dan, tudi ko je na dopustu, prinesti v podjetje vsaj 250 evrov. Ko bo sprejeta odločitev 30 ur dela na teden (in prvi jo boste izkoristili tisti, ki najmnaj prispevate k DP) se bo sistem sesul. Najbrž ga sicer socialisti ne boste takoj razumeli in občutili, kajti vi imata oblast v rokah in medene besed v ustih.

Ko imaš enkrat resno podjetje, ti tistih 250 eur prinese not en delavec vsako uro, en ti pa na dnevni bazi dela celo minus.
Ampak to so že vode, ki jih dosežejo redki podjetniki. Nad 300 zaposlenih in nad 20 ali raje 50 miljonov letnega prometa.
Za začetnike, večino pa tvoja logika vsekakor drži.