[lojze1]
Brodnjak je pred dnevi dejal, da je problem Slovenije hedonizem. Pa ni samo ta. Cela Slovenija vre od stavk tistih, ki pričakujejo predvem večjo plačo in s tem večje stroške (za davkoplačevalce in za delodajalce). Pred dnevi sem govoril z italijanskim kolegom, podjetnikom, primerjala sva plače naših delavcev, izkazalo se je, da enako delovno mesto v Italiji pomeni za delodajalca letni strošek 28.800 evrov, pri nas 34.000 evrov. In, nimajo odklopa (?), nimajo plačane malice, nimajo plačanega prihoda na delo. Pri tem delodajalcu delajo od 08,00 do 12,00 in od 14,00 do 18,00. Slovenija je čudežna dežela kjer hodimo po vodo dokler ne razbijemo vrča. Včerajšnja Tarča je to dokazala, predstavnici oblasti sta bili v svojem elementu: neznosne lahkosti birokratske neumnosti.

Lojze. Daj ga nehaj biksat. Povprečna italijanska brutto plača je komajda kaj višja od slovenske. Po statisti je v Sloveniji 2200€ brutto, v Italiji pa 2550 bruto (in pri njih so ogromne razlike med bolj razvitim severom, in manj razvitim jugom).

Ampak dajva poskusit. Vzemi ali brutto plačo 2500€.

Za Slovenijo sem kalkulator našel tu:
www.racunovodja.com/...cuni/Placa

Za Italijo pa tu:
it.icalculator.com/

Pri Sloveniji sem upošteval to, da dobi zaposleni še 200€ za prevoz na delo in malico, kar v Italiji ni zakonska pravica delojemalca. Upošteval sem še 100€ mesečno minimalnega neobdavčenega regresa, ki tam zakonsko ni predpisan.

In dobim sledeče številke:
Brutto plača:
SLO: 2500
IT: 2500

Nakazilo na račun (netto plus dodatki):
SLO: 1896,54
IT: 1705,50

Skupni strošek delodajalca:
SLO: 3202,50
IT: 3250,00

Z regresom vred je povprečen slovenski delavec za delodajalca cenejši kot povprečen italijanski, hkrati pa domov prinese več kot povprečen italijanski.

V praksi je pa tako, da imamo v Sloveniji to uzakonjeno, v Italiji pa imajo splošno kolektivno pogodbo na nacionalni naravni, ki pokriva 95% vseh zaposlenih. In ta med drugim pravi, da so zaposleni upravičeni do 13-e plače, ki se izplača sredi leta, in tudi 14-e, ki pa se izplača okoli božiča. Obe pa sta z davki in prispevki ocarinjeni tako kot siceršnje plače. Pri nas pa je na regres točna nula do višine povprečne brutto plače (2340), na božičnice/poslovno uspešnost pa so le še prispevki. Ne pa tudi dohodnine.


Drži pa ono o malici. Oni imajo praviloma odmor dve uri. In je neplačan ker ne gre v delovni čas. Ampak podobno opcijo imaš v Sloveniji. Dikcija o 30 minutnem plačanem odmoru za brutto osem ur dela velja le za odmor od 30 minut. Če je odmor daljši, pa več ne. Ker se to šteje kot "deljen delovni čas". Tako smo v eni firmi imeli eno uro zapovedanega odmora, a tistih ekstra 30 minut se je "plačalo" s tem, da si bil eno uro dlje v službi. Ob 8 do 17, vmes pa ena ura fraj. Delovna inšpekcija mirno požegnala takrat to.

Je pa res, da je italijanski "pranzo" ali kosilo, njihova narodna inštitucija. Oni radi pojedo kosilo v miru. Od nekdaj so sloveli tako po dobri kuhinji, kot tudi posebnem načinu, kako guštirajo ob hrani. Pa tudi, če je kosilo skromno. Tu je kulturna razlika. Najbrž izhaja iz vročega mediteranskega okolja, kjer sredi dneva na njivi, ali v vinogradu, ali med oljkami, težko kaj počneš sredi dneva, ko sonce pripeka. In se je to preneslo naprej. Pri njih. Pri nas pa ne. 30 min za sendvič.

Verjetno veliko zavisi od vrste dela. Pa takole na hitro mislim, da nisi upošteval prispevkov delodajalca. Mogoče jih tudi Lojze in italjan nista.
Pred časom sem se pogovarjal s podjetnikom, ki ima zaposlene ljudi tako v italiji, sloveniji kot avstriji in pravi, da je pri nas treba dat malo več, če hočeš imet v redu kader. Po drugi strani pa sem se pred leti pogovarjal s šoferjem, ki je zaposlen v slo firmi dela pa za italjana. Za lastnika naj bi bilo tako ugodneje, kot zaposliti ga v Italiji. Vozil pa je itak špedicijo, firma cca 80 zaposlenih.

Spoštovani, nisem posploševal temveč sem navedel konkretne podatke in konkretno delovno mesto konkretnega delodajalca s sedežem v Furlaniji. Te izume okrog davkov, prispevkov različnih poimenovanj obdavčitev sem tudi upošteval. Govoril sem o strošku delodajalca (ali bolje konkretnega delovnega mesta) na letni ravni. Za delodajalca, delovno mesto, je popolnoma vseeno komu pripišeš davek ali delodajalcu ali delojemalcu. Delodajalec bo štel celoten strošek, delojemalec pa kar bo neto prejel v žep. Vse drugo je socialistična izmišljija pa ne rečem, da je v Grčiji, Italiji itd ni veliko. In to je cokla razvoja. Za dodano vrednost na zaposlenega na letni ravni okrog 50.000 evrov mora produktivni delavec vsak dan, tudi ko je na dopustu, prinesti v podjetje vsaj 250 evrov. Ko bo sprejeta odločitev 30 ur dela na teden (in prvi jo boste izkoristili tisti, ki najmnaj prispevate k DP) se bo sistem sesul. Najbrž ga sicer socialisti ne boste takoj razumeli in občutili, kajti vi imata oblast v rokah in medene besed v ustih.