Ne vem, meni se zdi tale članek poln ničesar! Prazno razpredanje z dodatkom srednješolske zgodovine!

Preberi ga še enkrat, pa še enkrat. Malo razmisli, če ne razumeš ti ni pomoči. Je pa dovolj razumljiva razlaga pojava progresivnosti, ki ne trpi (progresivnost namreč!) ugovora in argumentov.

Čisto možno.
Sedaj bi te vprašal kaj pričakuješ od svojega življenja, česa ne maraš in ali imaš kako mnenje o delovanju države.

Če na ta vprašanja nimaš odgovorov oz te vprašanja ne zanimajo, te tudi članek ne more.

S tem seveda ni nič narobe oz je celo dobro, tako za članek kot zate :).

Ti poskusim pojasniti.

Vsi ideološki izmi 20-ega stoletja, so imeli bolano visoko vlogo drzave v življenju slehernika vprogramirano. Tako italijanski fašizem, nemški nacizem, in sovjetski komunizem. Različne so bile v resnici nianse, in sem in tja dejanska izvedba. Isti kovanec. Le gravure na njej so drugačne.

Ena od razlik je denimo v tem, da sta Italijanski in nemški režim zelo laufala na rasni/narodni osnovi, sovjetski pa striktno na ideološki. Vsi trije pa so imeli skupnega sovražnika. Inteligenco. Če jo v Rusiji niti ni bilo, ker se ni imela s čim razvit, je pa inteligenca bila izjemno močna v Italiji, še bolj pa Nemčiji. Večina Nobelovih laureatov v prvih 20 letih 20 stoletja, je prišla iz Nemčije. A to nacizmu ni pasalo, ker je razjebavalo osnovno idejo. Sporočilo mora biti kratko, preprosto, prebavljivo, pa čeprav napačno.

Druga razlika je bil odnos do zasebne lastnine. Nacizem in Fašizem sta ga mirno dopuščala, ker so skupaj z industrialci imeli skupno bojazen. Komunizem. Strah jih je bilo, da bi jim delavci prevzeli tovarne. Industrialci so dobili državno zaščito, oblast pa roko nad njimi. Delajte, kot rečemo, ali pa... nekako tako kot v novodobni Rusiji. Sovjeti pa so dejansko pod državno marelo pospravili vse. Od tovarn (kar jih je sploh bilo), do kmetijske zemlje, do vsega. Rezultat je bil 30 milijonov mrtvih! Ker je bilo potrebno hranit populacijo v mestih, in ob dveh slabih letinah ni ostalo za kmečko populacijo.

In tretja razlika je bil odnos do vere oz. Cerkve. Nacizem in Fašizem sta to bila primorana upoštevati, ker je večina populacije to vzela kot nekaj dobrega. A sta oba režima cerkvi s konkordati močno nadela uzde. In spet so imeli skupnega sovražnika. In spet je bil to komunizem. Imeli so skupne imenovalce. V Rusiji pa so vero imeli radi, sovražili pa so Cerkev, ki so jo videli le kot podaljšek osovražene carske oblasti. Zato najprej pogrom nad popi in zaprtje cerkev niti niso boleli.

Vsa tri pa imajo skupno to, da so zganjala teror nad lastnimi prebivalci. V kolikor nisi bil na liniji z oblastjo, v Nemčiji se je celo uveljavil pojem Gleichschaltung, si bil nezaželen element. Najmanj zapor, ali taborišče. Ali pa krogla.

Zakaj ti vse to pravim? Ker imamo danes podoben primer. Nek del populacije, in praviloma je to tisti del, ki se deklarira za levega, ni pa omejeno le na njih, danes zavrača debato o čemerkoli, kar ni na njihovi liniji. Oni so neizmerno tolerantni. Baje da do vsega. Razen če se ne strinjaš z njimi. Ker potem boš obtožen, da si netoleranten.

Alzo niso povsem tolerantni. Imajo netoleranco. Do kakršnekoli druge netolerance. Moramo razmišljat enako, biti glajhšaltani. Ampak ta druga netoleranca je potem lahko karkoli. Karkoli ni 100% na liniji tvojega razmišljanja. Kar naenkrat z drugačnim mnenjem žalimo čustva, zalimo vero, žalimo tradicijo, žalimo ubozega delouca,... skratka en del populacije, in ta del relativno raste v oziru do vse populacije, se ob vsem počuti užaljenega.

In reagira preprosto s tem, da ti pritisne nalepko, da si nek "-ist". Fašist. Nacist. Socialist. Komunist. Argumenti ga, ali jo, ne zanimajo. Nisi glajhšaltan. Tebe je treba kar takoj na gobec.

Pri čemer je dodatno zanimivo, da vsako pleme od sebi ljubega izma vzame le tisto, kar je v nekem času in prostoru delovalo kot dobro. Skratka upside. Downside pa ne. Ampak taka je človeška narava. Ljudje se bistveno raje spominjamo dobrih reči, kot pa slabih.

A razumeš zakaj Črtov članek? Kot opomnik, da smo se nehali pogovarjat. Naši argumenti ne štejejo več. Važna je plemenska pripadnost. In tisti nesrečneži, ki pa smo nekje vmes, smo praviloma tepeni z obeh koncev.

Ti dam nekaj primerov. Mojih lastnih.

Ko sem zagovarjal javne pokojnine tukaj, me je en alojz označil za socialistično zgubo.

Ti isti, oziroma njih predhodniki, so me natikali na kol, ko smo uzakonili to, da referenduma o davkih ne sme bit pa sem bil proti. 10 let nazaj!

Ko sem 20 let nazaj zagovarjal to, da naj se trgovin ne zapira ob nedeljah z dekretom, je desni pol mojih znancev rekel da sem nebrzdan kapitalist. In levi del mu je pritegnil. Začuda.

Nekaj let kasneje smo imeli referendum o oplojevanju samskih žensk. Moje mnenje je bilo, da zakaj pa ne bi tega dovolili. Cel hudič z desne. Celo da sem peder.

Ko sem nekaj let kasneje izrazil mnenje , da pa se mi posvajanje otrok s strani istospolnih partnerjev, ob tem, da imamo 3000 parov, ki imajo težave z neplodnostjo, in bi veljalo najprej njihov problem rešit, se je vsulo z leve. Ha ti sovražiš geje in lezbijke.

Ko sem pizdil, da je dvig minimalne plače za 200€ brutto previsok, se je spet vsulo z leve. Ljudem ne privoščiš. Privoščim, če to ekonomija zmore.

Pred tedni oddajanje preko AirBNB. Jaz sem zato, da je povsem OK, da to določa lokalna skupnost. Levi del pravi, da podpiram kapitalistične prasce ki bi na suho kasirali, desni del pa da sem proti biznisu in zaslužku.

O mojem omenjanju, da integracija Indijcev, pakistancev, in šrilančank v Evropi ne bo delovala... raje ne bi. Desni del ploskal, levi del me je imel.. za nacista.

In vse to so zelo impulzivni, "v afektu" odgovori. Ni glajhšaltano, in te potem argumenti za stališče niti ne zanimajo. Vse kar je pomembno, je da se bodisi strinjaš ali ne. Velja za ene in druge častilce plemena.

Kar Črt v resnici pravi, je da smo se nehali pogovarjati. Naša stališča ne rabijo bit enaka. Ampak dajmo si jih povedat, in se pogovorit o njih. Morda z argumenti ugotovimo,... da niso vsa leva stališča slaba. In ravno tako niso vsa desna stališča slaba. Ko govorimo o tem, kako naj deluje, in kam naj gre naša družba, ni slabih idej. Kar povejmo si jih.

In verjemi, ne želiš si družbe, kjer bi oblast prevzela ekipa, ki bi naslavljala tiste, ki niso slišani. Ali pa mislijo, da niso slišani. To je skuhalo Brexit. To je skuhalo AfD. To je skuhalo Gerta Vildersa.

Čas je da se progresivni, kao levi, malo vrnejo za mizo, in začno poslušat. In slišat. Sicer nas čaka zelo grda prihodnost.

A zdaj razumeš?