Dolgove DARSA pomaga odplačevati tudi romunski kamionar, in avstrijski turist, ki kupi vinjeto.

[Endimion]
Dolgove DARSA pomaga odplačevati tudi romunski kamionar, in avstrijski turist, ki kupi vinjeto.

Zelo simplističen pogled na svet je ta, da se slepiš, da vsi dolgovi občin, državnih podjetij ... niso na koncu plačani s strani davkoplačevalca (direktno ali posredno). Kot kolega, ki dela v enem izmed podjetij v 100% državni lasti vse nas prepričuje, da ni v državni službi. Kot da osnovna sredstva podjetja ali poroštva podjetju ali monopolna odgovornost za npr. gospodarsko javno službo niso prišla direktno/posredno iz proračuna. V primeru DARSa, mu je bil npr. med drugim podeljen monopol nad bodočim denarnim tokom cestnin, ki mu je omogočil najetje posojil.
Če ima takšno državno podjetje dobiček, ga izplača v celoti lastniku, državi, v proračun, ergo bi lahko plačevali manj davkov (če bi ne uporabili tega denarja za investicije). Če takšno državno podjetje ali občina preplača storitev, dobavo, to pomeni da je čisto isto, kot če je preplačano kakršnokoli drugo JN iz proračuna, kar pomeni da ni denarja za kakšno drugo stvar ali bi lahko plačali manj davka.

Po tvoji logiki pa, ker npr. SŽ d.o.o. investira v avtobusno postajo v Ljubljani, to ni investicija ki jo plača davkoplačevalec. Čeprav so vsi prihodki podjetja in hčerinskih podjetij posledica državnih investicij v tovorni promet, v vlake, v infrastrukturo, v plačevanje vseh stroškov vzdrževanja in plač vseh zaposlenih ljudi v podjetju in hčerinskih podjetij (SŽ Infrastruktura, SŽ Potniški Promet, ... SŽ ŽGP), ki bi morala biti vsa stroškovna, torej podjetje ne bi smelo imeti dobička. Ker ima dobiček, pomeni da davkoplačevalec z neke druge postavke preplačuje gospodarsko javno službo. To je povsem politična odločitev, seveda, a malce naivno je mišljenje, da to ni samo "drug konto" proračuna, le da je zraven še X zaposlenih ki vse prepričujejo da niso v državni službi.

Podobno kot je država prepustila zemljišča ob železniških postajah, da lahko tam SŽ d.o.o. oz. hčerinska podjetja zaračunavajo parkirnino. Ali kot država pusti, da se podjetje v državni lasti (SŽ ŽGP) prijavlja na JN za gradnjo železniške infrastrukture v partnerstvu le z enim izmed ponudnikov, kakršenkoli konkurent pa mora iti v tujino da si zagotovi to storitev - čeprav bi edina pravilna bila direktna oddaja storitev ki jih opravlja SŽ ŽGP, z zahtevo da sodeluje z izbranim najcenejšim izvajalcem ostalih podsistemov, namesto da se s tem praktično omejuje konkurenco in izloča potencialno cenejše ponudnike (ki pa sedaj ne morejo biti več cenejši, če morajo pripeljati ljudi in opremo iz tujine, zato da npr. v Ljubljani prilagodijo tirno infrastrukturo).