Država se z obveznicami praviloma zadolžuje za namene zagotavljanja stabilnosti in likvidnosti javnih financ ter upravljanja z dolgom. To ni istrument za zagotavljanje naložbenih priložnosti domačemu prebivalstvu.

Ok, v (keynesianski) teoriji bi se država pri domačem prebivalstvu lahko zadolževala tudi z namenom vzpodbujanja agregatnega povpraševanja (primer, ko domače obveznice kupujejo višji sloji, katerih mejna nagnjenost k varčevanju je visoka, država pa nato celotna zbrana sredstva plasira v potrošnjo), a to v sedajšnjih gospodarskih razmerah z visoko inflacijo zagotovo ni pravi trenutek.

Tako seveda tudi ni pravega ratia da, bi država (po hrvaškem vzoru) izdajala dvo letno narodno obveznico po 3% obrestni meri, če se lahko Slovenija trenutno na mednarodnih trgih zadolžuje po cca. isti, t.j. 3-3,5% obrestni meri na desetletno obdobje. Zadolževanje preko obveznic ponujenih domačemu prebivalstvu, je lahko smiselno (kot izhod v sili) ob zelo neugodnh razmerah na mednarodnih trgih in zelo slabem kreditnem ratingu države.

Izdaja obveznic domačemu prebivalstvu je lahko tudi politično tvegana, če je obrestna mera ob izdaji relativno nizka, in se v prihodnje pričakuje njen divg. Zmeraj je potrebno računati s tem, da ima določen delež domačih prebivalcev oz. investitorjev potrebo po predčasnem unovčenju zaradi osebnih likvidnostnih preferenc, in so ob rastočih obrestnih merah v takih razmerah prisiljeni prodajati na trgu z velikim diskontom (cena obveznic pade). Ker celo nominalno zgubijo, in ker seveda niso dobro podučeni vlagatelji, je potem takoj veliki gnev, češ kako jih je država zopet opeharila za njihove težko prigarane cekine...