Ja, res je kar žalostno vse skupaj ... pri nas se konsenz zgradi na podlagi 'kaj', medtem ko se vidiku 'kako' ne posveča kaj dosti (oz. je odgovor vedno v dodatnem zadolževanju). V slogu važno, da (pridno/trdo/veliko) delamo, ni pa toliko pomembno kaj naredimo ...

Še najbolj me pa preseneča, da se absolutno nič ne govori o tem katere stroške bi država lahko zmanjšala z namenom, da bi prihranke vložila drugam in tako dosegla določene cilje o katerih vlada širok konsenz. Jaz sem prepričan, da če bi imeli dober sistem pregleda stroškov (sektorjev/ministrstev/oddelkov/odborov/posvetoval nih teles/ipd.) glede na dosežen učinek oz. namen za katerega je bilo nekaj ustanovljeno, da bi se lahko že na ta račun ustvarilo ogromno prihrankov.

Tudi javni sektor mora začeti razmišljati kot investitor v javno dobro (in upoštevati ROI, ter javnost tretirati kot investitorja v skupno dobro) ... ne pa kot nekdo, ki ima neomejen fiskalni mandat za dosego domnevno plemenitih ciljev. Potem pa vsi razlagajo kaj so delali in koliko so se trudili, namesto, da bi se pogovarjali o doseženih učinkih in ciljih, ter kaj smo za to porabili.