Simons je svojim 25 let dajal povprečno po 76 procentov na leto. Dokler je bil vstop prost, so sicer polovico morali dati njemu, ampak je to še vedno bilo realnih in povsem gotovih 30 odstotkov na leto. To omenjam zato, ker se je kot nekaj takega Krka ves čas predstavljala. Seveda ne v procentih, ampak kot nekaj zaupanja vrednega. Gradualnost, kot sestavni del zabitosti, je v Sloveniji namreč nekaj zelo vrednega, zlasti če je v družini podprta z nekaj cuzeljni, ki so sedaj že generacijsko prisesani na 27.000 nevladnih organizacij.

Drugo pa je to, koliko je tak generik v resinici vreden. O tem bi več vedel povedati Rupel, ki je z obarvanim ameriškim veleposlanikom mastno zaslužil, ko je Slovenijo, v interesu izraelske Teve, prepričal, da Bush namerava prepovedati delovanje generikov v Ameriki. 20 minut potem, ko je Lek podpisal pogodbo z Novartisom, pa je Yahoo Finance objavil, da se je Bush v zvezi z generiki premislil. In v Sloveniji ni nihče ničesar niti bleknil. Niti tega niso objavili, s kom je Rupel delil tisto, kar je iz tega posla z ameriško vlado Rupel kot zunanji minister Slovenije ukradel.

Seveda je obstajala tudi druga, Kučanova, plat, ki je hotela isto, vendar s časovnimi razjejitvami, tako, da kaki levi opici ne bi amigdala proradila.

Vendar pa takrat ni šlo samo za krajo, amapk tudi za spremenjeno politiko Leka, ki bi lahko bila prva slovenske firma, ki bi kotirala na Nasdaqu. Seveda po združitvi s Krko. To je zmotilo Kučana. Ne toliko glede Krke, kolikor je bil Kučan zaslutil, da mu Drnovšek hoče s tem rušiti lpovski sistem v izgradnji. Zato je bil Rupel zaslužil še po Kučanovi strani in ne samo od Američanov.

Tako gredo stvari v Sloveniji, politikantska banda na vrhu pokrade zase, ostalim pa onemogoča posel. To je največji idotizem tega ponarejenega in začasnega Rooseveltovega kapitalizma, ko enkrat prodre v tako mentalno inferiorno državo, kot je Slovenija. Da je država sploh odzivna na ameriške sistematične kraje (Amerika živi od tega, da cel svet krade, sicer ne more plačati novih tehnologij), mora imeti vsaj v enem segmentu nekaj konkurenčnega in pa seveda obvezno ustrezen finančni in fiskalni sistem, ne pa Janšev finančno fiskalni idiotizem, ki se vleče že od leta 2008. Možakar bi namreč rabil en daljši seminar pri Enfriceju, ki je po poklicu verifikator Nobelovih nagrad za ekonomijo, da ga nauči abecede in kaj je to desnica v ekonomiji in politiki.

Največji problem Slovenije so idioti, ki varujejo sebe pred pametnimi. Na tej točki sta Kučan in Janša povsem enaka in brez konkurence.


Uriah Heep.