Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...

Gregor1976 sporočil: 537
Zadnja sprememba: Gregor1976 17.06.2020 00:53
Izumrl bo eksperiment N26. Koliko teh računov pa ljudje uporabljajo za redne prilive? Namreč samo TRRji z rednimi prilivi so nekaj vredni. Sicer pa če bodo države res prisiljene v neki fazi reševati svoje banke, jih bodo temu primerno zaščitile in tukaj bo N26 pogorel. In kot sem zapisal, poslovni model N26 dolgoročno ni vzdržen.

Banke tudi prispevajo k razvoju s financiranjem gospodarstva in zato je klasični bančni sistem za države zelo pomemben. Kje je N26 tukaj?

To romantično razmišljanje, da bodo taki eksperimenti kot je N26 prisilie velike, grde in pohlepne banke z marmorjem v izumrtje, z realnostjo seveda nima nobene veze. Banke se pospešeno digitalizirajo in bodo tudi vstopile v ta fintech svet, kapitala za to imajo več kot dovolj. Zdaj bom pa jaz malo jasnoviden...N26 bo v bližnji prihodnosti prevzela ena velika, grda, pohlepna banka z marmorno stavbo.

Pa kolikor vem, ima kar nekaj bank ogromne dobičke in so daleč od izumrtja. Bodo pa prej kot slej popokali ti balončki, kot so neka podjetja, ki ne delajo še ničesar, so pa kar v trenutku več vredna, kot podjetja, ki so na trgu 100 let. To so lupine, ki bodo počile. En lep primer je "fenomenalna" ideja WeWork.
www.google.com/amp/s...index.html

Podjetje, ki ne ustvarja dobička, dolgoročno ne more preživeti. To sploh ni diskutabilno. Kapitalizem, ki ga omenjaš, temelji na ustvarjanju dobička. Ti t.i. investitorji pa trpijo le za FOMO sindromom in so v mrzličnem iskanju novih "samorogov" oz. nove Facebook zgodbe. Verjamem, da je bilo na borzi 40% podjetij z izgubo, ampak od teh podjetij jih bo obstalo zelo malo.

In to je zate trg in kapitalizem? Vidim, da moram začet pri osnovah definicije kapitalizma. Osnovni namen kapitalistične produkcije je dobiček, torej povečevanje že obstoječega bogastva, pri čemer se mora to povečanje izraziti v denarni obliki. Če ni dobička, je kapitalizmu vseeno za zaposlene, saj brez dobička ni preživetja na trgu. In ja, trg, ki ga omenjaš, bo tukaj na koncu počistil. Ne vem pa kaj zate pomeni trg in kapitalizem.

Neposredni odgovori na sporočilo št. 2851264

Strani: 1

crt sporočil: 27.121
Zadnja sprememba: crt 17.06.2020 06:48
[Gregor1976]
Banke tudi prispevajo k razvoju s financiranjem gospodarstva in zato je klasični bančni sistem za države zelo pomemben. Kje je N26 tukaj?
na ta del ti odgovorim kasneje glede smisla podjetnistva oziroma kapitalizma.
To romantično razmišljanje, da bodo taki eksperimenti kot je N26 prisilie velike, grde in pohlepne banke z marmorjem v izumrtje
to ni moje razmisljanje, tako da verjetno tu rabis katerega od prejsnjih sogovornikov.
z realnostjo seveda nima nobene veze. Banke se pospešeno digitalizirajo in bodo tudi vstopile v ta fintech svet, kapitala za to imajo več kot dovolj.
ja.

banke sicer tipicno zelo trpijo za koordinacijskimi problemi mnogocelicarjev, pa tudi izjemon kurcevim vodenjem in ne ravno visoko skrbjo za donos lastnikov, ampak okej, ceteris paribus se res trudijo v smeri, kot se strinjava. cetudi pozor spodaj polde :)

pa tu seveda ne govorim samo o sloveniji (ta me zanima minimalno, ker je lokalno dogajanje v veliki meri samo odsev svetovnih procesov). zelo lepo zadevo povzema moj brat, zaposlen v banki v svici (ne kot hisnik), ki mi rece: ce ti mislis, da so nemske banke v riti, kar sicer so, potem pac se nisi videl od znotraj svicarskih.

Zdaj bom pa jaz malo jasnoviden...N26 bo v bližnji prihodnosti prevzela ena velika, grda, pohlepna banka z marmorno stavbo.
tudi po moje in to niti ni stvar najinega ugibanja, temvec ves namen projekta.
Pa kolikor vem, ima kar nekaj bank ogromne dobičke in so daleč od izumrtja.
vsekakor obstajajo tudi taksne banke. splosno pa so izkusnje po casu in prostoru take, da so dobicki bank negativno korelirani z visino om (ja, razumem, da lahko najdemo tudi protiprimere).

temu primerno - ter povrhu v razmerah likvidnostne pasti, ki to situacijo spremlja, tj. ko je denarja dosti vec kot povprasevanja po njem - predvsem jebejo jeza japonske in evropske banke, kar vidis nenazadnje na obupnem borznem grafu kosarice evropskih bank in to kljub temu, da jih ecb na kolenih prosi, ali ne bi vzele denarja od nje tako, da jim to ona placa.
Bodo pa prej kot slej popokali ti balončki, kot so neka podjetja, ki ne delajo še ničesar, so pa kar v trenutku več vredna, kot podjetja, ki so na trgu 100 let. To so lupine, ki bodo počile. En lep primer je "fenomenalna" ideja WeWork.
wework je vsekakor lep primer tega, da je 95% podjetja cisto delanje vetra in promocije. in takih primerov je vsekakor veliko.

na drugi strani sta kontra primera twitter in se zlasti amazon kot ekstremni kontra-primer, ki je bil ne-dobickonosen 10 let in se zdaj ni ravno krona stvarstva po roe, a je hkrati absolutni vladar svojega podrocja.

ja, poskusov, ki se ne izidejo, je veliko vec kot tistih, ki se ne. tako je vedno bilo. tudi to je del ali za koga celo (evolucijsko) bistvo podjetnistva.
Podjetje, ki ne ustvarja dobička, dolgoročno ne more preživeti. To sploh ni diskutabilno. Kapitalizem, ki ga omenjaš, temelji na ustvarjanju dobička.
o tem se strinjava, treba je samo pogledati, za koga in kako poteka to ustvarjanje dobicka. tu zdaj prideva do "smisla podjetnistva in kapitalizma".

polde poldekovic je naredil firmo, ima dobre zveze, je pridobil financerje, nakuril je tudi vecje ribe, povsod ga je dovolj, manj kot je jasen in manj kot ima pokazati tukaj in zdaj, raje ga imajo, ker to pomeni, da je se vse odprto in so vsi prepricani, da vstopajo zgodaj in bo se ves upside njihov.

polde poldekovic proda za 100 mrd (banki oziroma Resni Firmi) in gre lovit ribe na svojem otoku.

polde je naredil dobicek ko svina in res tezko reces, da to pa ze ni podjetnistvo, kaj sele kapitalizem.

obstaja tudi joze, ki pa ima firmo za struzenje widgetov in preprodajo wadgetov in jo pocasi razvija kot svojo glavno in stalno dejavnost, je v bistvu del njega in jo bo imel do smrti. s tem dela dobicek, ki raste ali pa vsaj zadosca za prezivetje jozeta in druzine.

tudi to je podjetnistvo in kapitalizem. oboje je, tako to, kar pocne polde in kar pocne joze.

seveda lahko da bo poldetov toplozracni izdelek eventually crknil v velikem slogu. ampak tudi to je del trga in kapitalizma - res veliki pristasi idejnega pojma "kapitalizem" bi tu dodali, da je to pac kreativna destrukcija in tako pac mora biti.
In to je zate trg in kapitalizem? Vidim, da moram začet pri osnovah definicije kapitalizma.
ojoj :)

velik del nesrece sedanjega casa je ravno to, da smo ze za desetletje (razen tistih ki dve) zakoracili v poskus s tem, kako je, ce je denarja neskoncno in je zastonj - hkrati pa se mnogi obnasajo, kot da tega sploh ni.

ta "denarni eksperiment" precej spremeni dinamiko dogajanja in medsebojna razmerja razlicnih utelesenj pojma kapitalizem, trg, podjetnistvo.

brezplacni neskoncni denar zelo stopnjuje pressing na to, da je treba nekako najti nek dobicek, nek donos na vlozeno -- pa naj stane, kar hoce, bi lahko tu napol v sali dodali (v smislu tistega nekdanjega: sparat je treba, pa naj stane, kar hoce).

(zgornji odstavek se mogoce slisi paradoksalno, ces ce ga je itak neskoncno, kaj se potem jebemo z nekim iskanjem donosa, saj bo itak v naslednji sekundi spet pritekel denar sam od sebe. in res je ze marsikdo ugotovil, da so v bistvu optimalni poslovni model stalne subvencije s strani drzav, centralnih bank ali privatnih investitorjev. vendar hkrati obstajajo vrece denarja, ki pa so zaenkrat se zavezane prikazati nek donos ne zgolj z drevesa in pac mrzlicno iscejo se na klasicni nacin.)

to lahko opazis in priznas, da obstaja, ali pa vztrajas pri tem, kako da bi moralo biti, ker je prej bilo drugace. cas pa tece in slisi se nek refren v ozadju "the market can stay irrational longer than you can stay solvent". ceprav niti ni irrational - po svoji logiki se odziva na razmere, kot so. don't hate the player, hate the game.

ta zgodba z denarjem ni nekaj, kar bi nenadoma nekomu padlo v glavo kar tako, temvec je nizanje om del zelo dolgorocnega trenda. tu priporocam keynesov pojem euthanasia of the rentier in take grafe obrestnih mer, ki gredo skozi stoletja.
Osnovni namen kapitalistične produkcije je dobiček, torej povečevanje že obstoječega bogastva, pri čemer se mora to povečanje izraziti v denarni obliki.
glej zgoraj poldeta.
Če ni dobička, je kapitalizmu vseeno za zaposlene, saj brez dobička ni preživetja na trgu.
tudi ce je dobicek - oziroma ker je dobicek primarni cilj - je lahko kapitalizmu popolnoma vseeno za zaposlene, glej zgoraj poldeta. (ce ze ravno moras in nisi tega opazil ze sicer.)
In ja, trg, ki ga omenjaš, bo tukaj na koncu počistil. Ne vem pa kaj zate pomeni trg in kapitalizem.
trg in kapitalizem pomeni hkrati vse tisto, kar sva oba nastela, in se kaj zraven. kaj znotraj tega v nekem casu prevladuje, pa je specifika vplivnih faktorjev neke etape razvoja.

za salo, pa hkrati zares priporocam kupcek grafov o tem, kako se je v zgodnjih 70ih letih zgodilo "nekaj".

wtfhappenedin1971.com/

to nekaj je, ce razmislis o takratnem casu, zaletavanje v zid naftnega soka, srecevanja z omejenostjo resursov, cemur je kot nacin preboja ven iz skatle sledila financializacija - recimo temu prva virtualizacija kapitalizma. v miniaturi jo simbolizira odstop usa od zlatega standarda prav tako v tistem casu.

zdaj se prebijamo skozi drugo in se gledamo, kam pravzaprav veter piha - kaj od sedanjega je pena na vodi in bo odpihnjeno, katere lastnosti sedanjosti pa bodo ostale kot podlaga in za kasnejse generacije normalni del prihodnosti.

Strani: 1