[]

Osebno sem vse prevečkrat prebral prvih 20 strani marsikatere leposlovne knjige in odnehal. Preprosto premalo grifa, da bi me pritegnilo.

Pred kar 15 leti je sin maturant športne gimnazije povedal, da imajo na maturi Visoško kroniko in Zločin in kazen. Tavčar je bil v domači knjižnici na polici, Dostojevski pa nekje pozabljen v kleti. Tavčarja je kar vzel, za Dostojevskega je rekel naj ne skrbim, ga je že dobil v šolski knjižnici. Čez nekaj dni sem želel malo predebatirati o knjigah in ga povvprašal kako gre Dostojevski. Vse sem prebral...Kako je lahko v nekej dneh vse prebral? Redno je hodil na treninge Juda in Jiu Jitsa (bilo je nekakšno evropsko tekmovanje), tolkel igrice na računalniku, spal, stiskala sta se s punco, igral nogomet in košarko z družbo...Kako ti je uspelo in kdaj? Poglej! Imam beležke...Kje pa je knjiga? Sramota od sramote sramota, nekdo je upal natisniti nekakšno spako od knjige, nekakšen povzetek, karikaturo od knjige, ki so jo brali gimanazijci, tudi drugi veliki svetovni romani so bili v karikaturnih povzetkih...Ker se mi Dostojevskega ni dalo iskati v domači hrambi sem kupil novo debelo knjigo, ki jo je sin z odprtimi očmi pogledal, seveda prebral in opravil z maturo. Tistemu akademiku-bedaku z oslovskim rogovjem, ki je skuhal te pokveke od velikih romanov naj ptiči serjejo na grobu, če pa je živ po glavi. Kako je lahko kaj tazga naredil ali naredila?

ps. danes je računalniški programer, ima svoje društvo in je učitelj Kung fuja in Qi Gonga.

Lepo.

Moje prigode in razmišljanje, ad rem: Bral sem Bratje Karamazovi, Dostojevski, prišel do 40% prebranega (verzija Sto romani) in nato vrgel puško v koruzo. Zamešal sem že vse like, sploh moške like, ker so vsi bili že podobnega imena: Fjodor Aleksandrovič, Aleksander Fjodorič, Pavel Peter Aleksandrovič in podobno, poleg seveda samih Kamazovih... pa taka jajca... in prigode so se že ponavljale. Torej, prišel sem daleč v branju in ugotovil, da berem dolgovezna jajca. (Kafka je govoto bolj zanimiv v svojem bistvu.)

Lepo je, da imate tako aktivnega in predvsem zdravega sina... ampak pri borilnih veščinah je tako kot pri drugih branžah človeštva. Dokler je to blazina ali šport, si teoretično podkovan, ko pa gre zares je približno tako, kot je Železni Mike dejal: Vsi imajo plan, dokler jih nekdo ne trešči po nosu. Pravi borec ima polomljene kosti in poškodbe. Vse drugo je šport in teorija ter dobra vadba za dobro počutje.

Čestitke za vse dosežke v življenju. Prav gotovo pa je največji ta, če je vaš otrok realiziran in se počuti dobro v svoji koži.