[]
Zame osebno so konkretne sodbe dokaz, da nekaj ne štima v tej državi ozitroma pri posameznih sodnikih oz. v sodnem sistemu, ki slabih kolegov ne zna odstraniti iz sistema, ne pa kar tako posplošeno nabijanje o kolektivni krivdi aka druge strani. (Poznam desno in levo orientirane sodnike in druge delavce v pravosodju, ki so zmožni zelo racionalnih in poštenih odločitev, ne glede na stranko v postopku.)

Dokler "naši" pišejo tako sramotne sodbe, kot je ona Vrhovna v zadevi JJ vs Pašek, Carl (razmerje sojenja : za 3 naši, preverjeno desni in proti 2 ženski, zgroženi nad nivojem sojenja), lahko g Avbelj vsako namigovanje o večdesetletnem zatiranju svobodne misli v sodstvu (zaradi želje komunistov) vrže v koš. Ker je alternativa levim, aka komunistom, enako upogljiva kot sami aka nasledniki komunizma.... kot jih tolmači Avbelj.

Da smo si na jasnem: Patria je glede JJ padla, ker so bili razlogi za to, tale zgodba z JJ-jevimi tviti pa kaže na tako nizkotnost njega samega in sodniških protagonistov, da se mora marsikdo zamisliti, kaki liki tacajo po Vrhovnem sodišču. (Dokler bosta Zobec in Štravs harala na Vrhovnem sodišu, kot si želita in kot paše njunim prišepetovalcem, je zame to dokaz, da je treba Vrhovno sodišče resetirati.)

No, g. Avbelj, dajmo o konkretnih sodbah, ki kažejo na razsvetljenstvo najvišjih sodnikov. Zakaj pa o tem ne debatiramo? Kdo koga tle hebe?

... čuj, ravnokar sem se s težavo prebil do konca članka in začuden ugotovil - ves čas branja sem se čudil, da je Avbelj tako kritičen do "nenavadnih" potez aktualne oblasti - da Avbelj pravzaprav kritizira glih kontra ...

Dokler desnica ali desni v pravosodju delajo še bolj infantilne napake kot levo sučni, ne morejo biti alternativa. So zgolj potem ena od političnih opcij, ki se rine na oblast, oz. evidentno upogiba hrbet.

Ne maram nobenih sodnikov, ki upogibajo hrbet. Zato so mi bili vedno všeč Krivic, Bučar, celo Ribičič (ker je zmogel v pravnih pisanjih vzpostaviti kritično distanco do svoje evidentne politilne preteklosti in jasno argumentirati svoje stališče), Kerševan (ker je presekal z nekdanjim upogibanjem in šel po poti argumentacije...)...

... in kaže, da ima še največji potencial zasesti žlahtno sredino A. Teršek. Če bo postal ustavni sodnik, upam, da bo pogumno korakal po svoji poti in da ne bo upogibal hrbta zaradi neke politične všečnosti.

Na tej točki, všečnosti namreč, pokaže vse svoje slabosti ustavni sodnik Jaklič, ki ima sicer razkošen intelektualni potencial, ampak je nekako preveč evidentno politično zaznamovan oz. orientiran in to mu v ključnih "nazorskih" sojenjih jemlje celovito in ustrezno kritično presojavalno zmožnost - kar rezultira v nepotrebnem in jasno razpoznavnem trmarjenju.

Teršek morda pokaže kaj več in gre morda po po poti svojemiselnega Krivica.

Potrebujemo neodvisno razmišljujoče, načitane in politično neobremenjene sodnike.

(Mnogo pa je tudi imen sodnikov na VS ali US, ki pa imajo porazne kompetence in jih je brez veze sploh omenjati.)