borko99 je napisal(a):



Javno manj znano je, da njene odločbe padajo kot domine na upravnem sodišču.

To kar se gre poblaščenka je pravna perverzija*, ki na sodišču ne bo zdržala, bo pa podjetjem kupila čas in to veliko časa, ker sodišča delajo s poudarjenim lerom. V fazi katerekoli preiskave je čas bistvenega če že ne odločujočega pomena za končni rezultat. Soršak zgublja dragoceni čas, na koncu pa se bo nanj polila golida gnojnice zaradi neučinkovitosti, medtem ko bo po analogiji s primerom Ranc ali prevzem BTC neko slovensko sodišče čez 10 let ugotovilo, da je bilo ravnanje pooblaščenke nezakonito. Odločba, ki ne bo imela nobene relane teže in vpliva na dogodke več, psi bodo že zdavnaj utihnili, karavana pa bo tudi že zdavnaj na cilju Sodna odločba bo služila samo še posipanju s pepelom in apologiji slovenskih sodnikov, da se zares temeljito posvečajo sodnim spisom.

Pirc-Musarjeve seveda ne bo nihče preganjal zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali česa podobnega, ker bo, tako kot v zadevi BTC ali Ranc, ključni tožilec ali preiskovalni sodnik ugotovil, da ni podanih znakov kaznivega dejanja.

Povejmo še kje je perverzija početja pooblaščenke: Pooblaščenka ne varuje osebnih podatkov podjetja oz. gospodarske družbe, ker jih podjetje nima in jih ne more imeti, temveč varuje osebne podatke zaposlenih v podjetju. pooblaščenka nima pristojnosti varoovanja poslovnih tajsnosti, kar je nekakšen ekvivalent osebnih podatkov. Vsem praiskavam je seveda inherentno, da posegajo v področje osebnih podatkov, saj drugačne preiskave ne more biti. Varovanje teh podatkov pa je vgrajeno v institut zakonitosti preiskave, dočim pooblaščenka nima pristojnosti varovanja pravice do zasebnosti posameznika! Zato tudi ne padajo pred sodišči kazenske zadeve, ker odredba za tajno prisluškovanje in snemanje ne pokriva prisluškovanja ljudem s katerimi se tisti, ki mu je prisluškovano pogovarja. Da se ob preiskavah posega tudi v osebno polje nevpletenih je pač življenjsko in noben pravni sistem nima problemov s tem (v principu).

Na zahodu se zasebnost varuje z zasebnopravnimi oz. civilnimi mehanizmi. Samo v slovenskih Butalah lahko gledamo paradoks, da nosilka javnih pooblastil (kar ni nič drugega kot drugi izraz za državo) varuje pravico posameznika in to čisto na podlagi osebne diskrecije koga bo varovala ter CELO(!) brez pobude ali pristanka tega človeka. Zanimivo bo videti kakšno odškodninsko pravdo zoper tale urad (oziroma državo), ko se bo kakšen malo bolj luciden odvetnik zbebil in ugotovil, da lahko tudi dobronamerno vmešavanje pooblaščenke (države) brez konsenza tistega, ki naj bi ga varovala, tudi pomeni nezakonit poseg v njegovo zasebnost.

Pooblaščenka se tako kot sodniki nahaja v vrednostnem paradoksu, v katerem posilstvo postane sredstvo in način varovanja pravic posiljenega. Pooblaščenka v navezi s prikladno štrajkajočimi sodniki v imenu neodvisnosti, ki jim je podeljena za to da varujejo pravno državo, pravno državo posiljujejo! Ob tem pa pričakujejo, da jim bodo javnost, ki se na nezavednem nivoju te perverzije zaveda in ki se upravičeno čuti posiljena, podelila višje plače in čutila do nih kanček empatije.

LDS je Pooblaščenko spravil v shizofreno vlogo: po eni strani mora uveljavljati pravice po ZDIJZ, po drugi strani pa mora skrbeti za uveljavljanje ZVOP. Torej: dajte podatke-ne dajte podatkov. Odkar sta pooblaščenec po ZDIJZ in Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov združena v isti instituciji, stvari ne delujejo več tako, kot bi morale...

Kar se tiče padanja odločb na Upravnem sodišču: ne vem za ostale, vem pa za svojo zadevo - Upravno sodišče je  potrdilo odločbo pooblaščenke(da mora ATVP še enkrat odločati o moji zahtevi), Vrhovno sodišče jo je potrdilo, ATVP pa je mojo zahtevo zavrgel z obrazložitvijo, da se je vmes zakon spremenil...

Temu se reče Pravno varstvo po slovensko...

BOR je napisal(a):

LDS je Pooblaščenko spravil v shizofreno vlogo: po eni strani mora uveljavljati pravice po ZDIJZ, po drugi strani pa mora skrbeti za uveljavljanje ZVOP. Torej: dajte podatke-ne dajte podatkov. Odkar sta pooblaščenec po ZDIJZ in Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov združena v isti instituciji, stvari ne delujejo več tako, kot bi morale...

Kar se tiče padanja odločb na Upravnem sodišču: ne vem za ostale, vem pa za svojo zadevo - Upravno sodišče je potrdilo odločbo pooblaščenke(da mora ATVP še enkrat odločati o moji zahtevi), Vrhovno sodišče jo je potrdilo, ATVP pa je mojo zahtevo zavrgel z obrazložitvijo, da se je vmes zakon spremenil...

Temu se reče Pravno varstvo po slovensko...

Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov je čisti oksimoron, ki je produkt nanny state, ki je šla tako daleč, da pravice posameznikov in odločitev ali jo bodo sploh branili vzela iz sfere posameznika in prevzela namesto njih. koliko je tako varstvo učinkovito in v kakšen absurd se lahko sprevrže pa lahko ravnokar opazujemo.


p.s. V primeru, da ti država ex post na ta način odvzame možnost efektivnega pravnega varstva je to lahko bodisi kršitev 13. člena EKČP pravice do učinkovitega pravnega sredstva ali celo 1. odstavka 6. člena - pravice do dostopa do sodišča ("access to court").

Če zoper odločitev ATVP ni možna pritožba ali upravni spor in če še ni potekel rok za ustavno pritožbo zaradi kršitve 25. člena ustave (pravice do pravnega sredstva) in 23. člena ustave (pravica do sodnega varstva) vloži ustavno pritožbo v katero uspeh močno dvomim, je pa nujno za izčrpat, če želiš uspeti pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, kjer je ob pogoju izčrpanja notranjih pravnih sredstev ob takem postopanju nacionalnih organov uspeh zelo zelo verjeten.