tstih je napisal(a):
Očitno bo v predvolilnem času močno vlogo igral argument nekih psevdo-socialističnih "neodvisnih, nedržavnih" institucij, ki se bodo spravile na inštitucije liberalne države in dokazovale njihovo nezakonito ali neučinkovito delovanje na argumentu t.i. atipične izjeme. Vprašanje je, ali je to delovanje (policija-varuhinja, Soršak-pooblaščenka) koordinirano in pomeni namerno oviranje sodnih postopkov, dokler se ne zamenja oblast.

To ni prva idiotska odlocba pirc-musarjeve... nekatere stvari, ki jih je posiljala okrog podjetjem so naravnost grozljive, tako po vsebini, kot po tonu...

bc123a je napisal(a):


To ni prva idiotska odlocba pirc-musarjeve... nekatere stvari, ki jih je posiljala okrog podjetjem so naravnost grozljive, tako po vsebini, kot po tonu...

Javno manj znano je, da njene odločbe padajo kot domine na upravnem sodišču.

To kar se gre poblaščenka je pravna perverzija*, ki na sodišču ne bo zdržala, bo pa podjetjem kupila čas in to veliko časa, ker sodišča delajo s poudarjenim lerom. V fazi katerekoli preiskave je čas bistvenega če že ne odločujočega pomena za končni rezultat. Soršak zgublja dragoceni čas, na koncu pa se bo nanj polila golida gnojnice zaradi neučinkovitosti, medtem ko bo po analogiji s primerom Ranc ali prevzem BTC neko slovensko sodišče čez 10 let ugotovilo, da je bilo ravnanje pooblaščenke nezakonito. Odločba, ki ne bo imela nobene relane teže in vpliva na dogodke več, psi bodo že zdavnaj utihnili, karavana pa bo tudi že zdavnaj na cilju Sodna odločba bo služila samo še posipanju s pepelom in apologiji slovenskih sodnikov, da se zares temeljito posvečajo sodnim spisom.

Pirc-Musarjeve seveda ne bo nihče preganjal zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali česa podobnega, ker bo, tako kot v zadevi BTC ali Ranc, ključni tožilec ali preiskovalni sodnik ugotovil, da ni podanih znakov kaznivega dejanja.

Povejmo še kje je perverzija početja pooblaščenke: Pooblaščenka ne varuje osebnih podatkov podjetja oz. gospodarske družbe, ker jih podjetje nima in jih ne more imeti, temveč varuje osebne podatke zaposlenih v podjetju. pooblaščenka nima pristojnosti varoovanja poslovnih tajsnosti, kar je nekakšen ekvivalent osebnih podatkov. Vsem praiskavam je seveda inherentno, da posegajo v področje osebnih podatkov, saj drugačne preiskave ne more biti. Varovanje teh podatkov pa je vgrajeno v institut zakonitosti preiskave, dočim pooblaščenka nima pristojnosti varovanja pravice do zasebnosti posameznika! Zato tudi ne padajo pred sodišči kazenske zadeve, ker odredba za tajno prisluškovanje in snemanje ne pokriva prisluškovanja ljudem s katerimi se tisti, ki mu je prisluškovano pogovarja. Da se ob preiskavah posega tudi v osebno polje nevpletenih je pač življenjsko in noben pravni sistem nima problemov s tem (v principu).

Na zahodu se zasebnost varuje z zasebnopravnimi oz. civilnimi mehanizmi. Samo v slovenskih Butalah lahko gledamo paradoks, da nosilka javnih pooblastil (kar ni nič drugega kot drugi izraz za državo) varuje pravico posameznika in to čisto na podlagi osebne diskrecije koga bo varovala ter CELO(!) brez pobude ali pristanka tega človeka. Zanimivo bo videti kakšno odškodninsko pravdo zoper tale urad (oziroma državo), ko se bo kakšen malo bolj luciden odvetnik zbebil in ugotovil, da lahko tudi dobronamerno vmešavanje pooblaščenke (države) brez konsenza tistega, ki naj bi ga varovala, tudi pomeni nezakonit poseg v njegovo zasebnost.

Pooblaščenka se tako kot sodniki nahaja v vrednostnem paradoksu, v katerem posilstvo postane sredstvo in način varovanja pravic posiljenega. Pooblaščenka v navezi s prikladno štrajkajočimi sodniki v imenu neodvisnosti, ki jim je podeljena za to da varujejo pravno državo, pravno državo posiljujejo! Ob tem pa pričakujejo, da jim bodo javnost, ki se na nezavednem nivoju te perverzije zaveda in ki se upravičeno čuti posiljena, podelila višje plače in čutila do nih kanček empatije.