Ti mešaš družinske kmetije in plantažarje. Razlika je v tem da na družinski kmetiji dela cela družina, dve ali celo tri generacije, plantažarji pa najemajo delovno silo. Problem v Sloveniji niso plantažarji temveč družinske kmetije, ki so v povprečju nekje vmes med tradicionalnimi dninarskimi kmetijami in času primernimi trgu usmerjenimi družinskimi kmetijami. Na teh kmetijah je kar nekaj dobrih zgodb, vendar so v manjšini, še vedno prevladujejo dninarske kmetije, ki pridelujejo kot pred 100 leti in več predvsem za svoje potrebe, višek pa prodajo za poplačilo davkov in vhodnih materialov. In to večino je potrebno preusmeriti v tržni model družinske kmetije. Največji krivci za to je pa v zadružnem sistemu, stroki in politiki ker teh kmetov ne usmerjajo z znanjem in finančno stimulacijo v tržno kmetovanje temveč spodbujajo obstoječe stanje.