Gospa ni prečitala zakona UVK
Druga alineja druge točke je pravna podlaga za UVK
29. člen

(preiskava)

(1) Preiskavo opravljajo osebe, zaposlene na uradu, pri čemer lahko posamezna strokovna dela, kadar to ni v nasprotju z javnim interesom ali interesom strank, opravljajo specializirane organizacije, zavodi ali posamezniki in posameznice (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba).
(2) Pooblaščene osebe lahko:
– vstopijo in pregledajo prostore, zemljišča in prevozna sredstva (v nadaljnjem besedilu: prostori) na sedežu podjetij in na drugem kraju, na katerem podjetje samo ali drugo podjetje po njegovem pooblastilu opravlja dejavnost in posle, iz katerih izhaja verjetnost kršitve določb tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti;
– pregledujejo poslovne knjige in drugo dokumentacijo ne glede na nosilec, na katerem je zapisana oziroma shranjena;
– odvzamejo ali pridobijo kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig in druge dokumentacije v kakršni koli obliki z uporabo fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme podjetja ali urada. Če zaradi tehničnih razlogov ni mogoče narediti kopij z uporabo fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme podjetja ali urada, lahko odnesejo poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas, potreben, da se naredijo kopije. O tem naredijo uradni zaznamek;
– zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas trajanja preiskave in v obsegu, potrebnem za njeno izvedbo;
– zasežejo predmete ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za največ 20 delovnih dni;
– zahtevajo od katerega koli predstavnika ali predstavnice (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) ali osebe zaposlene v podjetju ustno ali pisno pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet ali namen preiskave, ter o tem sestavijo zapisnik. Če pooblaščena oseba zahteva pisno pojasnilo, določi rok, v katerem mora biti posredovano;
– opravijo druga dejanja, ki so v skladu z namenom preiskave.
(3) Če se zasežejo predmeti iz pete alineje prejšnjega odstavka, mora urad v poročilu o preiskavi navesti, kje so bili predmeti najdeni, jih opisati in izdati potrdilo o njihovem zasegu.
(4) Podjetje mora pooblaščenim osebam omogočiti dostop do prostorov ter do poslovnih knjig in druge dokumentacije. Pooblaščene osebe lahko opravljajo preiskavo tudi proti njegovi volji.
(5) Preiskava se praviloma opravlja med 6. in 22. uro. Pooblaščene osebe morajo opravljati preiskavo tako, da čim manj ovirajo poslovanje podjetja.
(6) Kadar se v kazenskem ali drugem sodnem postopku ob izvedbi hišne preiskave ali kako drugače pridobijo poslovne knjige ali druga dokumentacija, ki bi bila lahko pomembna za odločitev urada po tem zakonu, lahko urad od sodišča zahteva izročitev kopij dokumentacije, razen če bi bilo to v nasprotju z interesi kazenskega postopka.
(7) Pooblaščene osebe morajo varovati poslovno skrivnost in druge zaupne podatke, s katerimi se seznanijo pri opravljanju preiskave.

mbc je napisal(a):
Gospa ni prečitala zakona UVK Druga alineja druge točke je pravna podlaga za UVK 29. člen (preiskava) (1) Preiskavo opravljajo osebe, zaposlene na uradu, pri čemer lahko posamezna strokovna dela, kadar to ni v nasprotju z javnim interesom ali interesom strank, opravljajo specializirane organizacije, zavodi ali posamezniki in posameznice (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba). (2) Pooblaščene osebe lahko: – vstopijo in pregledajo prostore, zemljišča in prevozna sredstva (v nadaljnjem besedilu: prostori) na sedežu podjetij in na drugem kraju, na katerem podjetje samo ali drugo podjetje po njegovem pooblastilu opravlja dejavnost in posle, iz katerih izhaja verjetnost kršitve določb tega zakona ali 81. ali 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti; – pregledujejo poslovne knjige in drugo dokumentacijo ne glede na nosilec, na katerem je zapisana oziroma shranjena; – odvzamejo ali pridobijo kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig in druge dokumentacije v kakršni koli obliki z uporabo fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme podjetja ali urada. Če zaradi tehničnih razlogov ni mogoče narediti kopij z uporabo fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme podjetja ali urada, lahko odnesejo poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas, potreben, da se naredijo kopije. O tem naredijo uradni zaznamek; – zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas trajanja preiskave in v obsegu, potrebnem za njeno izvedbo; – zasežejo predmete ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za največ 20 delovnih dni; – zahtevajo od katerega koli predstavnika ali predstavnice (v nadaljnjem besedilu: predstavnik) ali osebe zaposlene v podjetju ustno ali pisno pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet ali namen preiskave, ter o tem sestavijo zapisnik. Če pooblaščena oseba zahteva pisno pojasnilo, določi rok, v katerem mora biti posredovano; – opravijo druga dejanja, ki so v skladu z namenom preiskave. (3) Če se zasežejo predmeti iz pete alineje prejšnjega odstavka, mora urad v poročilu o preiskavi navesti, kje so bili predmeti najdeni, jih opisati in izdati potrdilo o njihovem zasegu. (4) Podjetje mora pooblaščenim osebam omogočiti dostop do prostorov ter do poslovnih knjig in druge dokumentacije. Pooblaščene osebe lahko opravljajo preiskavo tudi proti njegovi volji. (5) Preiskava se praviloma opravlja med 6. in 22. uro. Pooblaščene osebe morajo opravljati preiskavo tako, da čim manj ovirajo poslovanje podjetja. (6) Kadar se v kazenskem ali drugem sodnem postopku ob izvedbi hišne preiskave ali kako drugače pridobijo poslovne knjige ali druga dokumentacija, ki bi bila lahko pomembna za odločitev urada po tem zakonu, lahko urad od sodišča zahteva izročitev kopij dokumentacije, razen če bi bilo to v nasprotju z interesi kazenskega postopka. (7) Pooblaščene osebe morajo varovati poslovno skrivnost in druge zaupne podatke, s katerimi se seznanijo pri opravljanju preiskave.

 
Tudi pravila, ki določajo preiskovalne in inšpekcijske pristojnosti in pogoje preiskave evropske Komisije zapisane v Uredbi št. 1/2003/ES so skoraj identične določbam, ki veljajo za slovenski UVK, tako da Pirc-Musarjeva ne bi smela imeti problema najti sodbe kakšnega evropskega sodišča, ki je preprečilo Komisiji opravljanje preiskave ob sumu kršenja konkurenčnih pravil zaradi varovanja zasebnosti.

Odsotnost takega argumenta, to je sodbe kakšne uveljavljene demokracije z mogočnimi koreninami, bo seveda pomenilo, da si stroka tiskarne ljudske pravice, pravo razlaga nekoliko po svoje in popolnoma drugače, kot njihovi kolegi..

p.s. Ali se še komu zdi cinično, da je Ranc moral preko zasebne tožbe, potem ko je tožilec več kot očitno narobe presodil in zavrgel kazensko ovadbo zoper storilce (in s tem preprečil pregon v javnem interesu in na račun države), uveljavlati varstvo pravice do zasebnosti na svoje stroške, medtem ko Penkotove pravice v javnem interesu varuje Čebašek-Travnikova. Nakar še Pirc-Musarjeva spet sponzorirano z davkoplačevalskim denarjem, varuje pravice do zasebnosti diplomatom na MZZ in tajkunom.

Očitno imamo v Sloveniji dva tipa varstva človekovih pravic, preko javnih mehanizmov in z javnim denarjem podprto ter s kruljenjem novinarjev pospremljeno varovanje človekovih pravic izbrancev.Ostali raji pa je, po vzoru Ranca, milostno dovoljeno, da si sama plačuje pravno varstvo in jebe z nedojebanimi in štrajkajočimi tepci na sodiščih.