Danes slovenska država troši brez omejitve in če ne bo imela dovolj samokontrole pri zadolževanju oz. monetarnem kreiranju denarja bo vseeno v čem se varčuje v slovenskih bankah, kajti z velikim zunanjim dolgom bo država ostala brez možnosti iskanja notranjega ravnovesja in obstajajo lepe možnosti, da poseže po bančnih depozitih, saj bo koronavirus ustvaril nov svet, ki bo zelo slab za dolžnike. Sicer, Slovenci sedimo na 20 milijard depozitov in ni jasno zakaj država ne proda državne obveznice nam slovenskim državljanom.

predlagam 756 (ISO 4217)

Jaz menim, da se zdajle pri nizkim o.m. državi splača zadolžit, ker pričakujem v nekaj letih precej višjo inflacijo in bo lažje odplačat dolg.

Glavno vprašanje je, ali se je leta 2020 splačalo podjetja zaliti z denarjem samo zato, da jih boste leta 2021 postavili pred zid s fiskalnim omejevanjem, višjimi obrestnimi merami in torej dražjim denarjem, ker boste morali zajeziti inflacijo. Kaj torej lahko pričakujemo? Že spet uporabimo prej omenjena avtorja. Inflacija bo pomembno višja od obrestnih mer, ki si jih politika lahko privošči. Presežni dolg v nefinančnem sektorju in presežni dolg držav bo pobrala inflacija. Ker bo rast zaradi usihanja globalizacije in zmanjšanja zaposlenosti upadla, bodo negativne obrestne mere še vedno potrebne. Čeprav bodo centralne banke občutile veliko nelagodje, jih bo politika stisnila

tako. hvala avtorjema in avtorici :)

zadnji stavek tudi demantira, kar bi kdo morda utopicno pomislil na zacetku teksta - da obstajajo neodvisni centralni bancniki. to je bil vedno precej idealisticen pogled, trend pa je vedno bolj proc od njega.

za konec se ponovimo, da ni vsaka inflacija hiperinflacija.

... če bodo politično zmagovale socialistične ideje, je to lahko tudi dobra novica za domače delavce.

Pa, kako globoko nam je zlezel tale socializem pod kožo, da se nam zdijo take puhlice logične?
Je bilo res toliko bolje delavcem v socialistični Jugi (Madžarski, Češkoslovaški, Poljski,...) kot v kapitalistični Nemčiji (Avstriji, Švici, Nizozemski,...)?

[0430ABAKU]
> ... če bodo politično zmagovale socialistične ideje, je to lahko tudi dobra novica za domače delavce.

Pa, kako globoko nam je zlezel tale socializem pod kožo, da se nam zdijo take puhlice logične?
Je bilo res toliko bolje delavcem v socialistični Jugi (Madžarski, Češkoslovaški, Poljski,...) kot v kapitalistični Nemčiji (Avstriji, Švici, Nizozemski,...)?

The balance of bargaining power is now swinging back to workers, away from employers; current, more socialist, political trends are reinforcing that. - iz originalnega teksta; ali se je avtorjema zalezel socializem pod kozo, ni znano.

ECB je z OMT storila to, proti temu pa je bila Nemčija, vendar je njihovo vrhovno sodišče reklo, da je v skladu z EU. Pa ni. Dejansko se je s tem programom odkupa obveznic začel "topčider" tiskanja obveznic, kot substitutom za denar, po državah, kar je v pristojnosti ECB. Ta je z obvodom, odvodom, kakor kdo hoče zaobšla pravila. V bistvu je ta program past za države. Psihološko pa zgleda, da deluje. Zalivanje držav s tem denarjem pa lahko marsikatero od njih zalije. In ta poplava evrov(po moje zgrešena monetarna politika EU) je povzročila vse nepotrebno gorje pri "švicarjih". Lep dan.

P.S.: prva izdana menica v zgodovini še danes ni plačana in se rola, indosira in tako dalje....dalje:). Zadolžit pri nizkih obrestih se splača, seveda, če si sposoben to vrniti tudi v primeru presenečenj ala "švicarski frank".

Mislim, da tega v resnici nihče ne misli in je to retorično vprašanje, kot je tudi vse eno teoretično filozofiranje od trenutka QE-ja, ko smo vstopili v svet monetarnega intervecionizma, ki za jajca drži vse krivulje donosnosti držav in krmili cene na premoženskih trgih. Rast se pa - tako kot dreka - na dolgi rok ne da polirati, ker je strukturne narave. Tela razpredanja so pa prijazen šport, da se ljudje počutijo(mo) intelektualno opolnomočene...if it makes you happy...

[skopusnik]
Jaz menim, da se zdajle pri nizkim o.m. državi splača zadolžit, ker pričakujem v nekaj letih precej višjo inflacijo in bo lažje odplačat dolg.

Zadolžit se za investicije, ne pa za finalno potrošnjo, po domače za izplačilo plač v javnem sektorju, ki so pod Šarcem skočile v nebo in še čez.

Nobene bojazni ni za inflacijo, še manj pa stagflacijo. Menim da ni niti najmanjše možnosti, da bi na kateremkoli področju povpraševanje preseglo ponudbo, sploh pa ne ob hkratnem nižanju prihodkov porabnikov. Današnja globalna ekonomija ima enostavno prevelike proizvodne zmožnosti in potrošnja bo potrebovala precej več časa, da se pobere, kot pa ponudba. Sicer pa stagflacijo navadno povzročijo energenti, tukaj pa tudi ni nobene panike. Lahko prihaja do kakšnih začasnih anomalij, ampak se bo trg hitro prilagodil. Kar se pa tiče visoke inflacije (oz. hiperiflacije) zaradi tiskanja EUR, pa nekako menim, da tega ne bo dopustila nobena centralna banka. Dvomim tudi, da bomo v naslednjih 20, 30 letih videli pomembno zvišanje obrestnih mer. Nizke obrestne mere so nova realnost.

"Če se uresničijo napovedi, da bodo podjetja selila proizvodnjo nazaj k izvorom, če se uresničijo protekcionistične ideje, če globalizacija ugaša, če se bodo omejevali prost pretok, migracije ljudi, če se ne bo več splačalo delati v Aziji, če bo strah pred korono ali drugimi tveganji dolgotrajen in če bodo politično zmagovale socialistične ideje, je to lahko tudi dobra novica za domače delavce. Ni nujno, da zahteve po dvigih plač ne bodo višje od inflacije."

Ob 22 milijonih brezposelnih (že zdaj) v ZDA in veliki rasti brezposelnosti tudi drugod po svetu je rast plač zadnja stvar, ki bi lahko poganjala inflacijo.

[Gregor1976]
Nobene bojazni ni za inflacijo, še manj pa stagflacijo.

Inflacij imamo več, recimo tudi zmanjšanje na strani ponudbe, dvigne cene. Tudi cena "surovin", npr. hrane v primeru slabe letine, dvigne cene.

Kar se pa tiče visoke inflacije (oz. hiperiflacije) zaradi tiskanja EUR, pa nekako menim, da tega ne bo dopustila nobena centralna banka. Dvomim tudi, da bomo v naslednjih 20, 30 letih videli pomembno zvišanje obrestnih mer. Nizke obrestne mere so nova realnost.

Se ne strinjam. Poglej si recimo september lani in REPO trge - (realne) obresti so čez noč skočile na 10%. In v pol leta imamo miljardne intervencije FEDa. Zakaj? Ker so centralne banke postale (edini) kupec dolgov držav in s tem zbijajo OM. Vprašanje ni ali bo oglaševana OM ostala nizka, ampak ali bodo centralne banke zdržale pritiske na REPO trgih (ker si banke med sabo ne zaupajo). In če ne, kako veliko je npr. sistemsko tveganje odpovedi recimo DB, ki ponuja finančne produkte vezane na OM? Tukaj govorimo o 35T domina katastrofi. OM bo morala iti gor ali pa bo sistem počil.

Inflacij imamo več, recimo tudi zmanjšanje na strani ponudbe, dvigne cene. Tudi cena "surovin", npr. hrane v primeru slabe letine, dvigne cene.

Mislim, da za to ni nobene bojazni. Današnji svet ni več toliko odvisen od recimo letine. Ja, lahko v enem delu slaba letina vpliva na rast cen nekega dela hrane, ne pa na vse. Še manj pa da bi to povzročilo neke katastrofalne razmere. Potrošnja se bo prilagodila. In vztrajam pri tem, stagflacija v teh pogojih je zelo neverjeten scenarij. Sicer pa ne vem kakšna je bila oz. bo letina. Kot sem zapisal - stagflacijo lahko najhitreje povzroči pomanjkanje energentov, tukaj pa tudi mislim, da ni bojazni. Po moje je precej bolj verjeten scenarij deflacije.

Se ne strinjam. Poglej si recimo september lani in REPO trge - (realne) obresti so čez noč skočile na 10%. In v pol leta imamo miljardne intervencije FEDa. Zakaj? Ker so centralne banke postale (edini) kupec dolgov držav in s tem zbijajo OM. Vprašanje ni ali bo oglaševana OM ostala nizka, ampak ali bodo centralne banke zdržale pritiske na REPO trgih (ker si banke med sabo ne zaupajo). In če ne, kako veliko je npr. sistemsko tveganje odpovedi recimo DB, ki ponuja finančne produkte vezane na OM? Tukaj govorimo o 35T domina katastrofi. OM bo morala iti gor ali pa bo sistem počil.

Trenutna kriza po moje ne bo tako huda, kot nekateri napovedujejo. Menim, da si bo gospodarstvo v večjem delu relativno hitro opomoglo, nekoliko več časa bo potreboval turizem, čeprav tudi tukaj menim, da bo šlo hitreje od pričakovanj. In tudi to ni finančna kriza, ampak kriza, ki jo je povzročil zunanji dejavnik, večina bank ima dovolj kapitala, zato nekega nezaupanja med bankami ni. Okoliščine so popolnoma drugačne, kot so bile leta 2008. Za višanje obrestnih mer pa niti približno niso izpolnjeni pogoji in vprašanje kdaj sploh bodo. Tiskanje denarja kaže bolj v nasprotno smer.

To je pač moje mnenje, lahko se tudi ne strinjava, čas bo pa pokazal, kdo ima prav. Jaz sem in bom vedno optimist.

Dokler bodo cene nafte na teh nivojih ali še nižje se inflacije ni bati, saj je strošek nafte vkomponiran tako rekoč v vseh izdelkih (logistika,embalaža). Pri hrani se upošteva še nižji strošek pridelave, manj se je zmeče stran, več je tudi prostih njiv, ker se z njih izrinja pridelke namenjene proizvodnji energentov. Na nižanje cen storitev bo vplivala brezposelnost. Tisti, ki pa bodo imeli več denarja pa ne bodo po novem jedli več, gledali dveh televizorjev, itd.

Imam HUawei telefon , ki perfektno dela tri leta..ob tem , da je že neštetokrat padel po tleh ...brez prask....Super kvaliteta......Vlada bi morala ukiniti carine na kitajsko blago in promovirati nakup kakovostne robe po pošteni ceni "Made in China". Nenazadnje so nam ob zadnji krizi samo kitajci bili pripravljeni prodajati aparate in zaščitno opremo , medtem, ko so nam "zavezniki" in njihove organizacije za širjenje sistema po katerem vsak , ki vstopi v bolnico bankrotira ...preberite si zgodbe o umirajočih ljudeh , katerih zadnje besede so bile preden so jih priključili na respirator ; kdo bo to plačal? ....obrnili hrbet. Po izhodu iz bolnice jih mnogo čaka finančni propad odkar zavarovalnice kotirajo na borzi ( od Regana dalje), 50% poberejo posredniki "finančni managerji", plačujejo zvarovanje po 2000 USD/mesec pa nimajo vse pokrito.....

[FIN-311684]
> [skopusnik]
> Jaz menim, da se zdajle pri nizkim o.m. državi splača zadolžit, ker pričakujem v nekaj letih precej višjo inflacijo in bo lažje odplačat dolg.

Zadolžit se za investicije, ne pa za finalno potrošnjo, po domače za izplačilo plač v javnem sektorju, ki so pod Šarcem skočile v nebo in še čez.

Zadolževanje države za finalno potrošnjo ohranja volivce, za investicije pa ohranja korupcijo. Najboljše je optimalno razmerje obeh /sarc off/.

Edina možnost je "prepoved" zadolževanja države in tiskanje denarja. To ne velja za kraljevine, kjer se kralj samoomejuje, saj želi potomcem zapustiti premoženje, ne pa dolgov.

[FIN-311684]
Danes slovenska država troši brez omejitve in če ne bo imela dovolj samokontrole pri zadolževanju oz. monetarnem kreiranju denarja bo vseeno v čem se varčuje v slovenskih bankah, kajti z velikim zunanjim dolgom bo država ostala brez možnosti iskanja notranjega ravnovesja in obstajajo lepe možnosti, da poseže po bančnih depozitih, saj bo koronavirus ustvaril nov svet, ki bo zelo slab za dolžnike. Sicer, Slovenci sedimo na 20 milijard depozitov in ni jasno zakaj država ne proda državne obveznice nam slovenskim državljanom.

Država troši, da podkupuje določene družbene skupine, ki so že danes preplačane, recimo zdravnike, ki jim brez izjeme daje protikoronske dodatke 1000 EUR-ov, čeprav še nikoli niso tako malo delali. Gre za hazard, ki ga bomo plačali vsi in se čudili, kako je to mogoče. Pa je.
Seveda bi morala država obveznice ponuditi domačim fizičnim in pravnim osebam, vendar jim pamet ne nese tako daleč. Bolj je pomembno nabaviti dovolj mask in respiratorjev po pravi ceni. :).