In drugič, za ogrevanje jemljejo v TEŠ toploto iz primarne in ne odpadne vode. To pa pomeni, da toplota za ogrevanje ni odpadna.

Zanimivo novo odkritje gospoda Hočevarja. Še noben sistem ogrevanja ki izkorišča odpadno toploto v termičnih virih ni do sedaj deloval na odpadno vodo. Zahteve za daljinsko ogrevanje so namreč dokaj visoka temperatura vode v ogrevalnem tokokrogu, precej čez 100°C. nekoč sem enim laikom tukaj že razčagal kakšni spo pritisli in temperature vode v sistemu daljinskega ogrevanja.
V vsakem primeru pa delujejo na odpadno toploto. Termični vir po naravnih termodinamskih zakonih pač pri pretvorbi iz toplotne v mehansko energijo izkoristi samodel toplotne energije, ali je to termoelektrarna, ali je to plinska elektrarna, pa tudi vele cenjeni avtomobil z motorjem na notranje izgorevanje ni imun na ta pojav. Se pa na ta način zniža temperatura "vode" preden gre zadeva v hladilne stolpe v Šoštanju, Krškem, ali izmenjevalce hlajene z rečno vodo v primeru TETO.

Bi pa še dodal, v TE bi težko našli primarno vodo, vsaj ne v tekoči obliki. Gre za visokotlačno (100 bar) pregreto (530°C) paro, ki izgubu svojo energijo med razpenjanjem v turbini.
V pomoč kratka razlaga soproizvodnje toplote v TE Šoštanj:

Toplotna postaja 2 je novejša in ekonomičnejša, zato obratujemo največ z njo. V toplotnih izmenjevalcih ima instaliranih 110 MW moči. Napaja se s paro, ki teče iz turbine visokega tlaka nazaj v kotel na pregrevanje. Ta para je že oddala vso svojo pregrevalno toploto in je ohlajena na turbini iz 540°C na 340°C. Druga oskrba je para iz odjema parne turbine imenovanega A4, ki je tudi skoraj v celoti opravila svoje delo na turbine in je ohlajena na 240°C primerna za ogrevanje vroče vode v magistralnem vodu. Možnost dovoda pare je tudi po parovodu iz bloka 4, ki ima namensko funkcijo ogrevanja toplotne postaje 2. Ta para je iz odjema A8, ki teče v kotel na ponovno pregrevanje. Pri izgradnij naprave za razžveplanje dimnih plinov bloka 5 je bilo potrebno dimne pline ohladiti na primerno temperaturo za vstop v pralnik. V ta namen je zgrajen cevni grelnik vode,skozi katerega teče voda primarnega toplovodnega sistema. Tu se voda prvič segreje ter nadaljuje pretok pa normalni poti skozi toplotne izmenjevalnike. Na ta način smo pridobili veliko količino toplotne energije, ki bi jo sicer izgubili skozi dimnik.

Stara toplotna postaja 1 je pa res jemala paro pred turbino

Toplotna postaja 1, ki je najstarejša, ima moč 90 MW. Za proizvodnjo toplotne energije potrebuje svežo paro direktno iz kotlov 1-4. To paro moramo tlačno reducirati in ohlajevati do primerne temperature, da je uporabna za toplotno ogrevanje na izmenjevalcih toplote. V tem primeru zavržemo del pregrevalne toplote, ki bi jo lahko uporabili za pogon parnih turbin in s tem za proizvodnjo električne energije. Ta postaja se lahko napaja tudi iz odjemov parne turbine bloka 4. Ta para pa je že oddala koristno pregrevalno toplotno energijo na turbini, do konca poti na nižjih tlačnih stopnjah bi lahko proizvedla še nekaj mehanske energije, vendar je veliko bolj ekonomično tej pari odvzeti še preostalo toploto v izmenjevalcih toplote. Na ta način smo se izognili kondenzacijskim izgubam, ki bi nastale, če bi para nadaljevala pot v kondenzator. Ako je le mogoče obratujemo s toplotno postajo 1 z napajanjem iz parnih odjemov turbine bloka 4, vendar zaradi režima obratovanja TEŠ to ni mogoče.

To (št 2) je tudi osnovni princip delovanja soproizvodnje in vgrajevanje toplotni črpalk ker je na voljo odpadna toplota je totalni nesmisel, saj bi toploto metali v zrak ali rečno vodo, izrabljali pa s tem proizvedeno električno energijo.

Kako je s 6. blokom je pa nisem našel nič uporabnega, vsekakor pa je govoriti o nezajemanju toplote iz sekundarnega tokokroga vode (to bi naj bila hladilna voda ki hladi kondenzator) znamenje novinarskega neznanja.