[Gregor1976]
> [1011Arist]
> > [Gregor1976]
> > > [1011Arist]
> > > > [Gregor1976]
> > > > > [0219Ma6]
> > > > > oh, kakšno presenečenje ko naprintaš tausende miljard
> > > > >
> > > > > gold, bitchez!
> > > >
> > > > Po tej logiki bi se cena
>
> Očitno je hudo za dejstva, če se ne skladajo s tvojimi prepričanji - razlagami.
> Najmanj, kar je, da jih proglasiš za čudna.
> Od kod ti pa ta, da je višina Euriborja povezana s količino denarja v obtoku.
> Ne bom delal domače naloge namesto tebe, izračunaj korelacijo pa boš videl, kako mimo streljaš.
>
> What does determine the level of the Euribor interest rates?
> However there are some external factors, like economic growth and inflation which do influence the level of the rates as well.
> www.euribor-rates.eu...s-euribor/

No, zdaj pa še enkrat preberi to kar piše na tem linku in preberi še enkrat moj drugi komentar. A sem zapisal kaj drugače?

Euribor in inflacija sta v bistvu v kontra razmerju, z nizkim Euriborjem se skuša inflacija dvigniti, z visokim pa znižati. Kaj pa je inflacija? Inflacija je enostavno povedano, posledica velikega povpraševanja (dokler trg dela normalno in ne pride do nočne more v obliki stagflacije). In povpraševanje pospešiš s poceni denarjem. Tu je korelacija med inflacijo in Euriborjem. In po vašem količina denarja v obtoku nima veze z višino Euribor? Seveda ima. Saj to je popolnoma logično. Euribor je cena denarja na medbančnih trgih in vi pravite, da to s količino nima nobene veze?

Sicer pa lepo piše na tem linku, ki si ga poslal, kopiral pa si samo del, ki ti odgovarja...:):
What does determine the level of the Euribor interest rates?
Since the Euribor rates are based upon agreements between many European banks, the level of the rates is determined by supply and demand in the first place. However there are some external factors, like economic growth and inflation which do influence the level of the rates as well.

Zapisal sem že, da ima inflacija omejen vpliv, ti si pa delal primerjavo s TOM, ki pa dejansko je inflacija v celoti. Euribor pa je medbančna obrestna mera. In zato primerjati ti dve zadevi ni možno.

V trenutnih razmerah razmišljati o inflaciji pa je nerealno. Povpraševanje se bo zmanjšalo, oskrba z energenti (ki lahko povzroči stagflacijo), pa ni motena. Nasprotno, nafta ima rekordno nizke cene.

Dajte ljudje, ne vztrajat pri nekih trditvah in za vsako ceno dokazovati svoj prav, ker včasih tudi nimate prav. Jaz tam kjer nimam pojma, ne komentiram, ampak berem. Saj vam nočem nič slabega.

Ni dovolj brati, ampak je treba tudi razumeti. Glede na to, da se že pol življenja profesionalno ukvarjam s tem, bi rekel, da...
Da je nekaj tržno - posledica ponudbe in povpraševanja - pomeni samo, da mogoče ni plansko določeno. V takem primeru je treba analizirati vzroke za ponudbo in povpraševanje, zato sem prvi stavek izpustil, ker o vzrokih ne pove NIČ!
Da za neko hipotezo statistično pokažeš, da velja mora biti korelacija med vrstami močna npr Pearsonov koeficient več kot 0,75 ali manj kot -0,75.
Na grafu, ki sem ga pripel, vidimo, da obstajajo obdobja:
1. ko se cena denarja povečuje hkrati s povečevanjem količine denarja v obtoku (2006 do 2009 in 2019)
2. obdobja, ko se cena denarja zmanjšuje s povečevanjem količine denarja v obtoku (2015 do 2018), to trdite vi;
3. vsa preostala obdobja, ko ne moremo govoriti o statistični relevantnosti povezave

Iz formalne logike, ki velja že 2500 let sledi: da nobena od dveh vaših hipotez ni resnična.
1. Višina Euriborja je bolj povezana s količino denarja v obtoku. Če je denarja veliko, bi logično cena morala biti nižja.
V dvajsetih letih se je denar v obtoku povečeval, Euribor pa je rastel, padal oziroma stagniral.
Ker imamo v dvajsetih letih stanje, ki ga opišemo z izjavama:
A: denarja je veliko, eribor raste
B: denarja je veliko, eribor pada - vaša trditev

vi trdite B= A & B (hipoteza bi bila resnična le, če true= true & true )
To je lahko le, če je izjava A resnična, torej denarja je veliko, eribor raste
Kar pa je protislovje in pomeni, da vaša trditev dokazano ne drži. QED