Pozdravljeni !

Eden zelo pomembnih predpogojev (če mislimo resno, če ne želimo v prihodnosti biti odvisni od pridelane hrane izven države, če želimo da denar kroži v trajnostni verigi znotraj Slovenije) je, DA KONČNO ŽE PRENEHAMO RAVNINSKO ZEMLJO ZAZIDAVATI na vse možne načine).

Ko preberem članke, iz katerih veje celo odobravajoč ton sporočila, kot npr.: končno zgrajeno in asfaltirano letališče za lokalni aeroklub, saj bo tako prišlo veeč bogatih turistov, zaplata asfalta pa je sredi velikega travnika, postanem resnično žalosten, obupan in nemočen. Kot da se ne zavedamo resnosti izgube zemlje in prsti, kot da zavestno v vseh organih javnih služb in vlade, leva roka ne ve kaj dela desna roka. Edini logičen sklep je : NOČEJO VEDETI, saj življenje niti ni tako dolgo, se bo s tem ukvarjala naslednja generacija.

V upanju, da kdaj do konca življenja uzrem resne namene varovanja zemelje in prsti in da ne bom obupan ob branju uspehov zazidave ravnine, vas leepo pozdravljam, 58 letni Bojan Ručigaj iz Celja

Na žalost je to tako, da je lakirnica avtomobilov na najboljših kmetijskih zemljiščih za enega ministra velik uspeh, za drugega pa poraz. Močnejši zmaga. Podobno je pri tretji razvojni osi in avtocesti čez najboljša hmeljišča. Zakaj Židan ni hotel več biti kmetijski minister, preveč porazov, za katere pa ni bil kaznovan ampak celo nagrajen s predsedniškim mestom DZ.